Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na vsebino priloženih verodostojnih listin - računov, dolžnikova ugovorna navedba ni dovolj konkretizirana. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 12.07.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da terjatve, ki jo upnik navaja v predlogu, v svojih poslovnih knjigah nima zavedene.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je presojalo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.
Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Kljub temu je dolžnik v ugovoru navedel le, da terjatve nima zavedene v poslovnih knjigah. Glede na vsebino priloženih verodostojnih listin - računov, dolžnikova ugovorna navedba ni dovolj konkretizirana. Dolžnik sodišču ni pojasnil, zakaj terjatve v poslovnih knjigah ne vodi in tudi ni zatrjeval, da z upnikom ni v poslovnem razmerju ali da ta predavanj ni izvedel. Takega ugovora pa glede na določbo 2. odst. 53. člena ZIZ ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še v okviru kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo z dne 19.07.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS Št. 26/99).