Jedro

V primeru odločitve o odlogu izvršbe po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku gre za odločitev, ki se nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne gre za odločitev o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi pritožnika in ta tako glede navedenega nima pravnega interesa, ki bi, ob izpolnjenih drugih procesnih predpostavkah, narekoval meritorno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), in sicer: na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zoper odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Koper, št. 0611-1123/2017-6 z dne 5. 6. 2017 in na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tudi zoper sklep istega prvostopenjskega upravnega organa, št. 0611-1123/2017-31 z dne 6. 1. 2022. Prav tako je zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Sklenilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo, da je bilo o tožbi zoper odločitev tožene stranke o odstranitvi spornega objekta s kmetijskega zemljišča, par. št. 2716/20, k. o. ..., že pravnomočno odločeno, in sicer v upravnem sporu, ki se je vodil pod opr. št. II U 507/2017. Zaradi navedenega je tožbo v tem delu zaradi že pravnomočno rešene stvari (res iudicata) zavrglo. Zavrglo pa je tožbo tudi v delu, ki se je nanašala na odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe, saj ta sklep ne posega v pravice, obveznosti oziroma pravne koristi tožnika. Dodalo je, da se zaradi pomanjkanja podanih procesnih predpostavk za meritorno obravnavo tožbe ni opredeljevalo do zatrjevane kršitve pravice do doma. Ker je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj o zahtevi za izdajo začasne odredbe odloča le, če tožba izpolnjuje procesne predpostavke za meritorno obravnavo.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je po prejemu pritožbe izdalo sklep o zavrženju pritožbe v delu, ki se je nanašal na odločitev o začasni odredbi (II. točka izreka izpodbijanega sklepa), saj je bila vložena prepozno. V preostalem delu, tj. o pritožbi zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa, pa Vrhovno sodišče odloča v tem pritožbenem postopku. Pritožnik v njej po vsebini uveljavlja kršitev pravil postopka ter predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in procesno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo o tožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa tožene stranke z dne 5. 6. 2017 že pravnomočno odločeno s sodbo II U 507/2017 z dne 20. 5. 2020. Temu tudi pritožnik argumentirano ne nasprotuje, za odločitev nepomembne pa so tudi njegove navedbe o predlagani združitvi zadev. Zato Vrhovno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da gre v tem delu tožbe za že pravnomočno rešeno zadevo, in je odločitev o njenem zavrženju pravilna.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna tudi odločitev o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na odločitev tožene stranke o odlogu izvršbe v upravnem postopku z dne 6. 1. 2022. Kot je to Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023, gre v primeru odločitve o odlogu izvršbe po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku za odločitev, ki se nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.1 Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne gre za odločitev o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi pritožnika in ta tako glede navedenega nima pravnega interesa, ki bi, ob izpolnjenih drugih procesnih predpostavkah, narekoval meritorno odločitev.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo in niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno obravnavo zadeve, so neupoštevni tudi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitev pravice do izjave v upravnem postopku in upravnem sporu, ter ugovori o kršitvi pravice do doma. Zato se Vrhovno sodišče do njih ni opredeljevalo.

9. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen ZUS-1).

1 VSRS se v navedenem sklepu sklicuje na odločitve v zadevah: I Up 323/2008, I Up 303/2009, I Up 253/2009, I Up 100/2011, I Up 83/2013, I Up 451/2013 in drugi.