Jedro

V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela, temveč mora dejstvo šteti za priznano.

Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu, je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako, kot se glasi, zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni ter se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2005/05012, z dne 12.5.2005, obdrži v veljavi tako, da je tožena stranka v 8-ih dneh dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.877,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 450.000,00 SIT od 01.01.2005 do 31.12.2006, od zneska 1.877,82 EUR pa od 01.01.2007 do plačila in stroške izvršilnega postopka, odmerjene na 67,87 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.05.2005 do plačila.

2. Tožena stranka je dolžna v 15-ih dneh tožeči stranki povrniti 688,22 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

3. Tožena stranka je dolžna v 15-ih dneh tožeči stranki povrniti 360,68 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2005/05012, z dne 12.5.2005, razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožeča stranka dolžna plačati znesek 1.877,82 EUR (prej 450.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 450.000,00 SIT od 01.01.2005 do 31.12.2006, od zneska 1.877,82 EUR pa od 01.01.2007 do plačila. Tožeči stranki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 605,88 EUR.

Zoper navedeno sodbo se po svoji pooblaščenki iz razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pritožuje tožeča stranka. Zmotno uporabo materialnega prava sodišču očita, ker je napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Ker tožena stranka ni prerekala in ne dokazovala zatrjevane višine tožbenega zahtevka, zato ta med strankama ni bila sporna. Sodišče bi jo bilo dolžno šteti za dokazano in tožbenemu zahtevku ugoditi. Če je sodišče štelo, da njen tožbeni zahtevek ni opredeljen po višini, pa bi bilo dolžno opraviti materialno procesno vodstvo, saj bi tako tožeča stranka izvedela za svojo napako. Ker pa tega ni storilo, je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni navedlo, zakaj ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ni sledilo modificiranemu tožbenemu zahtevku s pripravljalne vloge z dne 19.03.2008, napačno pa je ugotovilo, da tožnica ni predložila finančnega poročila kulturnih projektov v L., saj je v specifikaciji stroškov (delu zaključnega poročila s prilogami) izrecno navedeno, da se specifikacija stroškov nanaša na projekte, izvedene na območju občine A. Predlaga spremembo sodbe sodišča prve stopnje tako, da se njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa njeno razveljavitev in priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sodišču, da se pogodbeno dogovorjeni znesek lahko nanaša le na projekte, izvedene v L., dokaznega bremena za višino stroškov le teh pa tožeča stranka ni zmogla. Nasprotuje tudi očitanim pomanjkljivostim izpodbijane sodbe in opozarja, da se pravdni stroški povrnejo po načelu uspeha. Predlaga zavrnitev tožničine pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Ker je glede na zahtevani znesek obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo 1. odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pravdni stranki sta na podlagi javnega razpisa za izbiro kulturnih projektov v letu 2004 in javnih kulturnih programov v letu 2004 s strani občine A sklenili pogodbo o financiranju kulturnega projekta v letu 2004, št. ...z naslovom Privatni mikrobi, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo izvajalcu zagotovila sredstva za izvedbo projekta v višini 450.000,00 SIT. Iz pogodbe izhaja, da bi morala tožnica do 30.09.2004 predložiti zahtevek za izplačilo sredstev in poročilo o izvajanju kulturnega projekta. Dne 21.11.2004 je na podlagi sklenjene pogodbe tožnica na toženko naslovila zahtevek za izplačilo sredstev, ki mu je priložila tudi poročilo o izvajanju kulturnega projekta.

Tožena stranka je ves čas postopka na prvi stopnji zatrjevala le, da tožnica ni izvedla projekta v pogodbeno določenem roku in ni izpolnila drugih bistvenih določb pogodbe, saj v postavljenem roku ni predložila poročila o izvedenem projektu in zahtevka za plačilo. Zaradi navedenih pogodbenih kršitev s strani tožnice naj bi tožena stranka od pogodbe odstopila, vendar sodišče njenega dopisa z dne 13.02.2004 ni opredelilo kot odstop od pogodbe (1). Ugotovilo pa je, da sklenjena pogodba ni bila realizirana v delu, v katerem bi morala tožnica podati finančno poročilo za projekte v L., niti ni izkazala, da so porabljena sredstva v L. dosegla ali presegla zagotovljena sredstva po pogodbi.

V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika (7. in 212. člen ZPP). Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči (2. odstavek 7. člena ZPP), česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela. Če tožena stranka ne prereka dejstva ali ga ne prereka konkretizirano in substancirano, mora sodišče to dejstvo šteti za priznano (2. odstavek 214. člena ZPP). Resda je vsebina sklenjene pogodbe materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti (iura novit curia), a ga lahko uporabi le v okviru zatrjevanih dejstev. Tožena stranka ni z ničemer prerekala tožničin zahtevek za poplačilo v smeri, da se ta ne nanaša zgolj na projekte v L., zato tega sodišče ne bi smelo ugotoviti. Z nasprotno ugotovitvijo je sodišče tožeči stranki okrnilo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), saj je bila upravičeno prepričana, da se ta dejstva štejejo za priznana (2) in se na takšne očitke ni mogla odzvati.

Ker neprerekanje dejstev tožene stranke ni takšna pomanjkljivost, ki bi jo bilo z materialnoprocesnim vodstvom dolžno odpraviti sodišče, sodišču neoprave tega tudi ni mogoče očitati, odločiti pa je potrebno na podlagi pravil o dokaznem bremenu. Pritožbeno sodišče je tako poseglo v izpodbijano sodbo in odločilo glede na podane trditve (3). Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu (4), je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako kot se glasi (5), zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke (6). Toženka je tako dolžna plačati pogodbeno dogovorjeni znesek 450.000,00 SIT oziroma 1.877,82 EUR (višini svoje obveznosti tekom postopka tudi ni ugovarjala). Ker tudi sama ni izpolnila svoje obveznosti v roku, je dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti, kot izhaja iz izreka te sodbe (7).

Ni pa v sodbi sodišča prve stopnje zaslediti očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ni nerazumljiva, ni v nasprotju sama s seboj in jo je mogoče preizkusiti. Dokazi od A9 do A 12, katerih neizvedbo sodišču očita tožnica, pa se nanašajo na dokazovanje sklenitve pogodbe o financiranju, katere sklenitev je bila med strankama nesporna, zato jih sodišče ni bilo dolžno izvajati. Ne gre pa tožnici pritrditi, da bi spremenila svoj tožbeni zahtevek, saj ga je le ustrezno prilagodila spremembi valute, kar ne pomeni povečanja obstoječega zahtevka, spremembe njegove istovetnosti ali uveljavljanja drugega zahtevka poleg že obstoječega (2. odstavek 184. člena ZPP). Na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj v pritožbi zoper sodbo, izdano v postopku majhne vrednosti, izpodbijanje dejanskega stanja ni dovoljeno.

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, je poseglo tudi v odločitev o stroških pravdnega postopka in odločilo o stroških pritožbenega postopka (8). Tožeči stranki je tako priznalo 525 točk za sestavo pripravljalnih vlog, 700 točk za udeležbe na obravnavah in njihovo trajanje ter 24,5 točk za materialne stroške. Skupaj tako 1249,50 točk, kar ob vrednosti točke 0.459 EUR in z 20 % DDV znaša 688,22 EUR. Ne prizna se stroškov za pregled spisa, listin in poročilo stranki, za posvet s stranko, saj so že zajeti v drugih postavkah in tako nepotrebni, ter stroška za potrditev pravnomočnosti in sodne takse za sodbo, saj nista izkazana. Kot pritožbene stroške pa se tožeči stranki prizna 375 točk za sestavo pritožbe in 7,5 točk za materialne stroške, kar skupaj z 20% DDV in s sodno takso za pritožbo v višini 150,00 EUR znaša 360,68 EUR. Ne prizna pa se stroškov konference s stranko, za pregled spisa, pregled listin in stroškov fotokopij, saj so že zajeti s postavko za sestavo pritožbe oz. niso bili potrebni za pravdo in izvirajo iz menjave pooblaščenca. Ker je tožnica uspela v celoti, ji je tožena stranka dolžna povrniti 688,22 EUR za stroške pravdnega postopka in 360,68 EUR za stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, sama pa nositi svoje stroške pravdnega in pritožbenega postopka (154. člen ZPP).

(1) 103. in 109. člen Obligacijskega zakonika - OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami

(2) 2. odstavek 214. člena ZPP

(3) 5. in 6. točka 358. člena ZPP

(4) Če je rok bistvena sestavina obveznosti in ta ni izpolnjena v dogovorjenem roku, je pogodba razvezana po samem zakonu, v preostalih primerih pa lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti, od pogodbe pa odstopi, ko dolžniku pusti primeren roka za izpolnitev (104. in 105. člen OZ).

(5) Dolžnost izpolnitve obveznosti (9. člen OZ).

(6) Morebiti povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala (2. odstavek 239. člena OZ).

(7) 299. člen OZ

(8) 2. odstavek 165. člena ZPP