Jedro

Materialni udeleženci imajo pravico do vlaganja pravnih sredstev zoper meritorno odločbo, ki se nanašajo na njihove pravice iz zapuščine. Pritožba razdedinjene hčerke zapustnice je dovoljena.

Vprašanje razdedinjenja je bilo v obravnavanem primeru kot predhodno vprašanje za izdajo sklepa o dedovanju pravnomočno rešeno v pravdi, zato zapuščinskega postopka ni mogoče več prekinjati. Vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo, s katero je ugotovljeno razdedinjenje dediča, ni razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I ugotovilo obseg zapuščine po zapustnici. V točki II izreka je ugotovilo, da upoštevaje sodbo VSL I Cp 1531/2018 z dne 7. 11. 2018 zapustničina hči A. A. nima dedne pravice po zapustnici zaradi razdedinjenja. Za dediča po oporoki je razglasilo zapustničinega vnuka in vnukinjo B. B. in C. C. ter zapustničino snaho D. D., vsakega z dednim deležem do 5/8 zapuščine, in za nujno dedinjo zapustničino vnukinjo E. E., z dednim deležem do 1/6 zapuščine (tč. III).

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo razdedinjena hči zapustnice A. A. Navaja, da je odločba višjega sodišča, na katero se je oprlo sodišče, o njenem razdedinjenju neutemeljena. Zato je zoper njo vložila ustavno pritožbo, ki se pri Ustavnem sodišču kot prednostna zadeva vodi pod Up 000/20. Prilaga dokazila. Predlaga, naj se izpodbijani sklep pod točko II in III razveljavi in z odločitvijo počaka do odločitve Ustavnega sodišča. 3. Na pritožbo so odgovorili oporočni dediči po svojem pooblaščencu. Predlagajo zavrženje pritožbe kot nedovoljene, ker je pritožnica izgubila status dedinje in ni več stranka zapuščinskega postopka po zapustnici.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica ne glede na dejstvo, da zaradi ugotovljenega razdedinjenja ni dedinja po zapustnici, ves čas postopka imela status udeleženca zapuščinskega postopka. Zapuščinski postopek je nepravdni postopek, v katerem se status udeleženca priznava tudi tistim, ki niso udeleženci v formalnem smislu, vendar so udeleženci v materialnem smislu, ker se nanje nanaša odločba sodišča oziroma ker utegne biti s to odločbo prizadet njihov pravni interes. Ne more biti dvoma, da se izpodbijani sklep o dedovanju nanaša (tudi) na pritožnico, saj je z ugotovitvijo o njenem razdedinjenju prizadet njen pravni interes (izguba dedne pravice po zapustnici). Materialni udeleženci imajo pravico do udeležbe v postopku. Pritožnica jo je izkoristila in ves čas aktivno sodelovala v zapuščinskem postopku. Zaradi njenih procesnih dejanj je bil slednji dvakrat prekinjen (izpodbijanje oporoke in zavračanje razlogov za razdedinjenje). Materialni udeleženci imajo tudi pravico do vlaganja pravnih sredstev zoper meritorno odločbo, ki se nanašajo na njihove pravice iz zapuščine. Pritožba razdedinjene hčerke zapustnice je torej dovoljena in jo je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo. Nasprotno naziranje oporočnih dedičev v odgovoru na pritožbo je zmotno.

6. Vendar pritožba ni utemeljena. Zapuščinski postopek je bil zaradi spornih dejstev, od katerih je bilo odvisno razdedinjenje pritožnice, skladno s 4. točko drugega odstavka 210. člena ZD1 že prekinjen2. Pravda je pravnomočno končana. Če stranka v določenem roku ravna po sklepu sodišča o napotitvi na pravdo, traja prekinitev postopka, dokler ni pravda pravnomočno končana (tretji odstavek 213. člena ZD). Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo navedeno pravno določilo. S postopkom je nadaljevalo po pravnomočnosti pravde o razdedinjenju pritožnice. Svojo odločitev o izgubi njene dedne pravice je pravilno oprlo na pravnomočno sodbo, izdano v pravdi. Vprašanje razdedinjenja je bilo v obravnavanem primeru kot predhodno vprašanje za izdajo sklepa o dedovanju pravnomočno rešeno v pravdi, zato zapuščinskega postopka ni mogoče več prekinjati. Vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo, s katero je ugotovljeno razdedinjenje dediča, ni razlog za prekinitev zapuščinskega postopka (primerjaj 210. do 213. člen ZD). Če bo pritožnica z ustavno pritožbo uspela, pa bo lahko svoje pravice uveljavljala v pravdi po pogojih iz 224. člena ZD.

7. Izpodbijani sklep je torej pravilen in ni obremenjen s tistimi procesnimi kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP3 v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami. 2 Sklep I D 000/2012 z dne 28. 9. 2016 na red. št. 23 spisa. 3 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.