Jedro

Vloga tretje osebe je nadzorovanje in spremljanje poteka stikov pa tudi pomoč staršem tako, da se dajo poučiti strokovni osebi. Ko kasneje sodišče odloča o tem, ali se lahko stiki izvajajo brez nadzora, vzame za podlago tudi zapisnik strokovnih oseb, ki izvajajo nadzor, o posameznem stiku, v katerih predstavijo svoja opažanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je (v delu, ki je pomemben za revizijo) odločilo, da je mld. N. A. v varstvu in vzgoji pri tožniku (očetu), da je toženka (mati) dolžna zanj plačevati preživnino 20 EUR mesečno, odločilo o stikih, tako da se izvršujejo vsako drugo soboto od 10.00 do 11.30 ure na Kriznem centru za mlade v ... (v nadaljevanju KCM) pod nadzorom strokovne osebe KCM. Toženkine zahtevke iz nasprotne tožbe (da je mld. N. A. v varstvu in vzgoji pri njej, določitev preživnine za mld. N. A. in odločitev o stikih) je zavrnilo. Zavrnilo je tudi toženkin zahtevek za določitev dodatne preživnine za mld. A. v znesku 208,65 EUR mesečno in zanjo v znesku 417,29 EUR.

2. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženka je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. Napačna je ugotovitev, da je tožnik zmeren pivec. Tožnik je navezanost na sedanje okolje izsilil s preprečevanjem stikov. Od opravljenih razgovorov izvedenke (januar 2007) do izdelave mnenja (november 2007) so se spremenile razmere - januarja se stiki niso izvrševali, kasneje pa so se. Izvedenka ni obrazložila metod oziroma uporabljenih psihodiagnostičnih sredstev. Izvedensko mnenje ni niti strokovno niti ustrezno obrazloženo, je polno nasprotij. Toženka je predlagala postavitev novega izvedenca, čemur sodišče ni sledilo.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

5. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (glej tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP), so brez pomena vse tiste revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri. Z revizijsko kritiko dejanskega stanja (ko revidentka navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da pri tožniku ni podan alkoholizem, da je napačno ugotovilo, da je tožnik zmerni pivec, da je tožnik s preprečevanjem stikov izsilil navezanost na sedanje okolje) se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo.

6. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (370. člen ZPP). To pomeni, da mora revident vsak očitek postopkovne kršitve jasno opredeliti in konkretizirati. Pavšalna kritika, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so le ti nejasni ter sami s seboj v nasprotju, ne zadošča za obrazloženost. 7. Neutemeljen je tudi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker naj sodišče ne bi ugodilo tožničinemu predlogu za določitev drugega izvedenca. Dokazovanje se ponovi z drugim izvedencem samo v primerih, če je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem oziroma če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (254. člen ZPP). Tožnica je svoj dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja utemeljevala z domnevno napačnimi predpostavkami, iz katerih je izvedenka izhajala (da je tožnik zmeren pivec, da alkoholizem pri tožniku ni podan, ker sicer ne bi mogel opravljati poklica voznika), ki jih je sodišče sprejelo kot pravilne. Ker je sodišče ugotovitve izvedenke (njen izvid, kjer je ugotavljala določena dejstva) ocenilo kot jasne in popolne, ni imelo razloga za ponovitev dokaza z drugim izvedencem. Nadalje je tožnica svoj dvom utemeljevala še z domnevno neažurnostjo izvedenke pri njenem delu, ker naj bi prve pogovore opravila januarja 2007, delno mnenje pa izdala novembra 2007, vmes pa naj bi se spremenile razmere, ker naj stiki januarja ne bi potekali, kasneje pa so se začeli izvrševati. Revizijsko sodišče ugotavlja, da bi bila lahko časovna odmaknjenost izvedbe pogovorov in izdelave mnenja razlog za izdelavo novega izvida in mnenja (torej opravo novih pogovorov in pregledov) zgolj v primeru, če bi to zahtevale spremenjene razmere in koristi otroka. Na očitek zatrjevanih spremenjenih razmer je izvedenka odgovorila v svojem dopolnilnem mnenju s 5. 5. 2008 (l. št. 360 in 361) - iz mnenja je razvidno, da je bil na obisku pri izvedenki tudi N. A.. Ugotovljene razmere tako na strani staršev kot na strani otroka niso predstavljale spremenjenih razmer v tem smislu, da bi bila potrebna izdelava novega izvida in mnenja. Tožnica je nadalje zatrjevala obstoj pomanjkljivosti v mnenju, ker naj izvedenka ne bi bila pojasnila metod oziroma psihodiagnostičnih sredstev. V prej omenjenem dopolnilnem mnenju je izvedenka odgovorila tudi na to pripombo (l. št. 366 in 367), tako da ne gre za nobeno pomanjkljivost. 8. Pri preizkusu pravilne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče izhajalo iz naslednjih pravno relevantnih dejstev, kot jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče: - Pravdni stranki sta 10. 11. 2006 sklenili sodno poravnavo z naslednjo vsebino: Starejši sin A. (rojen 12.5.1990) ostane do dokončne rešitve te pravde pri toženki, mlajši sin N. A. (rojen 2. 3. 2001) pa pri tožniku. Tožnik plačuje toženki preživnino zanjo 20.000 SIT, preživnino za sina A. 20.000 SIT in na račun položnic od novembra 2006 do dokončne rešitve pravde 50.000 SIT. Stiku med N. A. in toženko se izvršujejo vsako soboto od 9.30-17.00 na toženkinem naslovu, kamor ga pripelje in odpelje tožnik. - A. je konec novembra 2006 odšel v Bosno in se do zadnje glavne obravnave ni vrnil v Slovenijo. Toženka mu ni uredila potnega lista, kljub temu da je želel na sodišču nastopiti kot stranka. 12. 5. 2008 je postal polnoleten. - Tožnik je od septembra do novembra 2006 plačal vse stroške v stanovanju. Toženka je od tožnika mesečno prejemala denar. A. je 21 dni bival v KCM do 3.10.2006, do konca novembra pa je bival pri toženki. Toženka za A. prejemala 20.000 SIT preživnine in 25.000 SIT na račun stroškov od novembra 2006. V letu 2007 je za A. prejela 291,66 EUR mesečno, v letu 2008 pa 304,45 EUR mesečno. - Tožnik je redno zaposlen. Bivalni pogoji pri njem so primerni. S partnerko dobro skrbita za N. A., prepoznavata njegove potrebe in stiske. Tožnik se je redno oglašal na razgovore v vrtcu, se zanimal za sinovo počutje in napredek. Po poročilu vrtca je pri otroku opaziti velik napredek. V času odločanja je obiskoval 1. razred, tečaj nemščine in juda. - Toženka je do otroka manj obvladana in impulzivna, čustveno topla, a manj sposobna empatije. Tožnik je do otroka pokazal veliko mero potrpežljivosti in razumevanja, je bolj kontroliran in obvladan. Odkar skrbi za otroka, se je primerno organiziral, na primeren način zna izkazovati čustva, na primeren način mu postavlja meje. - N. A. je navezan na oba starša. V stiku z očetom je bolj umirjen, se zanima za stvari, oče mu potrpežljivo odgovarja, sin išče telesni stik. Z mamo je bolj razigran, nemiren, manj obvladljiv, išče njeno pozornost, jo objema. Mati mu ne zna vedno pokazati pozornosti na primeren način in na otrokovo pozornost pozabi, ko prične govoriti o možu in starejšemu sinu. Ko si sin izbori njeno pozornost, mu začne burno izkazovati čustva, ga vleči k sebi, močno stiskati, česar se N. A. brani. - V času, ko je bil N. A. z materjo, je njegova mentalna starost zaostajala za kronološko, kar pa še ne pomeni, da ga je zanemarjala. Tožnica je hiperprotektivna, kar otroka zelo ovira pri razvoju samostojnosti. - Otrok nima odklonilnega odnosa do matere. Do obeh staršev je bil ambivalenten. Začel je sprejemati ločeno življenje. - Tožnik zmerno uživa alkohol. Ne gre za resno in redno razvado, niti za odvisnost od alkohola. Opravlja delo voznika. - Pri prvih stikih po sodni poravnavi je prihajalo do nevšečnosti (prvostopenjska sodba s. 12-13), zato je CSD predlagal kot kraj predaje in prevzema otroka KCM ... - Stiki z materjo so zaželeni. Izvedenka je predlagala nadzorovane stike vsako drugo soboto, tako da bi se mati dala poučiti strokovni osebi. - Mesečni stroški za N. A. so okrog 400 EUR. Povprečni dohodek tožnika je znašal 1.679,13 EUR, toženka pa dobi socialno pomoč 183,78 EUR. - Toženka (letnik 1969) je po poklicu kmetijski tehnik. V času zakonske zveze ni bila zaposlena. Opravila je tečaj za modno šiviljo oziroma pomožno kreatorko. Za svoje stranke šiva, kvačka in plete. Ukvarja se s prodajo kozmetike, s čimer zasluži 100-200 EUR mesečno. Je solastnica hiše v Bosni. Delovne dobe nima. Svojih zdravstvenih težav, zaradi katerih se po svojih trditvah ni zaposlila, ni dokazala. S strani Zavoda za zaposlovanje je bila trikrat napotena na delo, vendar se ni oglasila, v letu 2008 enkrat zaradi nosečnosti in predvidenega roka poroda 28.8.2008. V času ko je imela možnost (pred zanositvijo) se ni zaposlila.

9. Po presoji vseh okoliščin te družinske situacije, tako koristi in potreb N. A. kot vzgojnih sposobnosti in posameznih značilnosti tožnika in toženke, vezi, ki obstajajo med otrokom in vsakim od staršev, bo imel tudi po presoji revizijskega sodišča otrok boljše pogoje za razvoj pri tožniku, ki je svoje življenje in vedenje prilagodil otrokovim potrebam. Sodišče je za N. A. določilo tudi primerno (simbolično) preživnino. Prav tako je pravilna in v otrokovo korist odločitev o stikih (opredeljen je termin vsako drugo soboto od 10.00 do 11.30 ure na KCM), ki se izvršujejo pod nadzorom strokovne osebe KCM za nedoločen čas. Okoliščine, ki takšno odločitev utemeljujejo, so navedene na 12. in 13. strani prvostopenjske sodbe. Kot je na glavni obravnavi navedla izvedenka, je vloga tretje osebe nadzorovanje in spremljanje poteka stikov, v dopolnilnem mnenju pa je nakazala možnost pomoči toženki ob stikih tako, da bi se le-ta dala poučiti strokovni osebi. V kolikor se bo v prihodnosti odnos med toženko in sinom spremenil tako, da se bo sin stika veselil in bo zanj koristen, bo lahko vsak od staršev sodišču predlagal spremembo izvrševanja stikov tako, da se bodo lahko izvajali brez nadzora. Zapisniki strokovnih oseb, ki izvajajo nadzor, o posameznem stiku, v katerih predstavijo vsa svoja opažanja, so podlaga za odločanje sodišča v otrokovo korist o tem, ali se stiki lahko izvajajo brez nadzora. Nadalje je pravilna odločitev, da toženka nima pravice zahtevati preživnine, saj po svoji krivdi ni zaposlena. Preživnina, ki jo je tožnik plačeval za starejšega A. do njegove polnoletnosti, je bila primerno določena. Po polnoletnosti ga toženka več ne zastopa kot zakonita zastopnica in preživnine zanj ne more utemeljeno zahtevati brez pooblastila. Aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka za preživnino je A. in ne toženka. Revizijsko sodišče še poudarja, da je dolžnost obeh pravdnih strank olajšati življenje mladoletnemu otroku v situaciji, v kateri se je znašel zaradi navzkrižnih interesov tistih, ki jih ima rad in ki bi mu morali nuditi skrb in brezpogojno ljubezen. Pravdni stranki morata zato prevzeti odgovornost za sporazumevanje in otroka čim manj vpletati v spor.

10. Ker uveljavljana razloga nista bila podana, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).