Jedro

Kot argument, da je potrdilo napačno, tožnica navaja zgolj to, da je dne 30. 3. 2020 postal pravnomočen sklep Ministrstva za infrastrukturo št. 360-122/2019/19 z dne 3. 2. 2020, s katerim je bil končan postopek o odlogu upravne izvršbe, ki ga je sprožila A. A., in da je zato tudi sklep z dne 24. 10. 2011 postal pravnomočen šele tega dne. Iz spornega potrdila o pravnomočnosti št. 59-1/2019-06/628 z dne 22. 6. 2020 izhaja, da je drugostopenjski organ z navedenim sklepom z dne 3. 2. 2020 ustavil postopek z zvezi s pritožbama A. A., ki pa se nista nanašali na sklep z dne 24. 10. 2011, zato s tem argumentom tožnica očitno ne more uspeti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijane odločbe_

1. Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila dne 29. 7. 2020 vloženo tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pri sestavi in vložitvi tožbe zoper odločbo Agencije za energijo (v nadaljevanju tudi samo Agencija) št. 59-1/2019-09/628 z dne 14. 7. 2020. 2. V obrazložitvi je toženka povzela dosedanji postopek in tožničine navedbe, da je razlog za njeno socialno in zdravstveno stisko dejstvo, da je njeno proizvodno podjetje že od leta 2006 brez električne energije. Toženka je ugotovila, da tožnica zaproša za odobritev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe zoper odločbo Agencije za energijo št. 59-1/2019-09/628 z dne 14. 7. 2020, s katero je Agencija zavrnila njeno zahtevo z dne 10. 7. 2020 za spremembo potrdila št. 591/2020-06/628 z dne 22. 6. 2020, s katerim je Agencija potrdila, da je njen sklep št. 521-7/2007-30/EE-28 z dne 24. 10. 2011 postal pravnomočen dne 11. 5. 2012. Iz potrdila izhaja, da je Agencija na podlagi vpogleda v spisno dokumentacijo ugotovila, da je bil sklep z dne 24. 10. 2011 izdan v upravnem izvršilnem postopku in vročen 26. 10. 2011, ko je postal tudi izvršljiv. Zoper ta sklep je A. A. vložila pritožbo, zaradi česar se je upravna izvršba, dovoljena s tem sklepom, zadržala do pravnomočne odločitve o pritožbi, tožnica pa je vložila pritožbo zoper sklep o zadržanju upravne izvršbe št. 521-7/2007-39/EE-28 z dne 15. 11. 2011. Ministrstvo za infrastrukturo je z odločbo št. 360-379/2007-19 z dne 11. 4. 2012 pritožbo A. A. zoper sklep o dovolitvi izvršbe zavrnilo, z odločbo št. 360-379/2007-20 z dne 11. 4. 2012 pa je ugodilo pritožbo tožnice. Obe odločbi Ministrstva sta postali formalno pravnomočni 11. 5. 2012, s tem pa sta istega dne postala pravnomočna tudi oba sklepa. Tožnica je na Agencijo dne 10. 7. 2020 vložila zahtevek za popravo potrdila, ker je sklep z dne 24. 10. 2011 po njenem mnenju postal pravnomočen dne 30. 3. 2020, ko je postal pravnomočen sklep Ministrstva za infrastrukturo št. 360-122/2019/19 z dne 3. 2. 2020, s katerim je bil pravnomočno končan postopek o odlogu upravne izvršbe.

3. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica po oceni toženke v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, saj se njeni argumenti iz zahteve za spremembo potrdila nanašajo na druge upravne akte, ki so bili sicer izdani znotraj istega upravnega postopka. S sklepom Ministrstva za infrastrukturo št. 360-122/2019/19 z dne 3. 2. 2020 sta bila namreč ustavljena postopka pritožbe zoper odločbo in sklep Agencije, št. 521-7/2007-68/EE-28 z dne 3. 7. 2012 in zoper sklep Agencije, št. 521-7/2007-72/EE-28 z dne 3. 8. 2012. Toženka je ugotovila, da je bila odločba št. 360-379/2007-19 z dne 11. 4. 2012 dokončna, sklep z dne 24. 10. 2011 pa ni bil izpodbijan v upravnem sporu, zato je ta postal pravnomočen po izteku roka za vložitev tožbe. Pri tem je irelevantno, kdaj so bile dokončne oz. pravnomočne druge odločbe ali sklepi, saj se pravnomočnost ugotavlja za vsak posamezen upravni akt posebej. Tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je toženka njeno prošnjo zavrnila na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.

_Navedbe tožnice_

4. Tožnica se v tožbi zoper izpodbijano odločbo ne strinja z ugotovitvijo toženke o očitni nerazumnosti svoje prošnje in meni, da je izpodbijana odločba nepravilna, sklicujoč se na ugotovitve Varuha človekovih pravic iz dopisa št. 18.3-1/2021-10-IR z dne 29. 10. 2021 in 36. člen ZBPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne drugemu sodišču v ponoven postopek.

5. Na glavni obravnavi je tožnica še navedla, da ne bi bila invalidsko upokojena niti ne bi zaprošala za brezplačno pravno pomoč, če bi država delovala zakonito, da je pravni laik in da so bili postopki v zvezi z elektriko v delavnici na ... vodeni nepravilno. Tožnica je še prosila, naj sodišče samo pazi na morebitne napake v postopku.

_Navedbe toženke_

6. Toženka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

_O sodni presoji_

7. Sodišče je v dokaznem postopku izvedlo vse predlagane dokaze in sicer je prebralo listine spisa Bpp 190/2021 in listine strank v sodnem spisu: A1 - Odgovor Varuha človekovih pravic št. 18.3-1/2021-10-IR z dne 29. 10. 2021, A2 - izpodbijana odločba in A3-Obvestilo inšpektorata za javni sektor št. 0610-537/2021-20 z dne 1. 6. 2022. Tožba ni utemeljena.

8. Odločitev toženke, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh in zavrnitev tožničine prošnje na podlagi 24. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna in zakonita iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja, kot sledi.

9. Pri presoji glede dodelitve brezplačne pravne pomoči je kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (24. člen ZBPP). Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP obseg navedene zakonske določbe večji in organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti (tako sodba UPRS opr. št. I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013), pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled.

10. Tožnica želi brezplačno pravno pomoči za izpodbijanje pravilnosti ugotovitve, da je sklep Agencije za energijo št. 521-7/2007-30/EE-28 z dne 24. 10. 2011 postal pravnomočen dne 11. 5. 2012. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se tožničini argumenti nanašajo na druge upravne akte, ki so bili sicer izdani znotraj istega upravnega postopka, in da kot taki ne morejo uspešno izpodbiti ugotovitve datuma pravnomočnosti sklepa z dne 24. 10. 2011. 11. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita. Sklep, tako kot odločba, postane pravnomočen takrat, ko/če ga ni (več) mogoče izpodbijati v upravnem sporu (prvi odstavek 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Sklep z dne 24. 10. 2011 je po vsebini sklep o dovolitvi izvršbe, zoper katerega se je pritožila stranka z interesom A. A. Agencija je s sklepom z dne 15. 11. 2011 zadržala izvršbo do pravnomočne odločitve o njeni pritožbi. Drugostopenjski organ je z odločbo št. 360-379/2007-19 z dne 11. 4. 2012, ki je postala formalno pravnomočna dne 11. 5. 2012, to pritožbo zavrnil in odločil, da je treba po pravnomočnosti te odločbe z izvršbo nadaljevati. Da je slednja odločba postala formalno pravnomočna dne 11. 5. 2012 med strankama ni sporno, saj drugačnega datuma niti sama tožnica ne zatrjuje. To pa pomeni, da je tudi prvostopenjski sklep z dne 24. 10. 2011 tega dne (tj. 11. 5. 2012) postal pravnomočen, kakor tudi izhaja iz za tožnico spornega potrdila Agencije št. 591/2020-06/628 z dne 22. 6. 2020. Kot argument, da je potrdilo napačno, tožnica navaja zgolj to, da je dne 30. 3. 2020 postal pravnomočen sklep Ministrstva za infrastrukturo št. 360-122/2019/19 z dne 3. 2. 2020, s katerim je bil končan postopek o odlogu upravne izvršbe, ki ga je sprožila A. A. (tako tožnica v Zahtevku z dne 9. 7. 2020), in da je zato tudi sklep z dne 24. 10. 2011 postal pravnomočen šele tega dne. Iz spornega potrdila o pravnomočnosti št. 59-1/2019-06/628 z dne 22. 6. 2020 izhaja, da je drugostopenjski organ z navedenim sklepom z dne 3. 2. 2020 ustavil postopek z zvezi s pritožbama A. A., ki pa se nista nanašali na sklep z dne 24. 10. 2011, zato s tem argumentom tožnica očitno ne more uspeti.

12. Tožnica se po presoji sodišča pavšalno sklicuje na dopis Varuha človekovih pravic št. 18.3-1/2021-10-IR z dne 29. 10. 2021 (A1) in Obvestilo inšpektorata za javni sektor št. 0610-537/2021-20 z dne 1. 6. 2022 (A3), iz katerih sicer izhaja utemeljen očitek predolgega in nepravilnega vodenja postopka, nikjer pa ni izrecno ugotovljena nepravilnost potrdila o datumu pravnomočnosti sklepa z dne 24. 10. 2011, niti niso razvidni kakšni drugi podatki, ki bi kazali na nepravilnost ugotovitve pravnomočnosti. Nasprotno, tudi v dopisu Varuha človekovih pravic je navedeno, da je drugostopenjska odločba, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper sklep z dne 24. 10. 2011, postala (formalno) pravnomočna dne 11. 5. 2012, in da gre glede sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 24. 10. 2020 na eni strani in glede sklepa Ministrstva za infrastrukturo z dne 3. 2. 2020 (na katerega se sklicuje tožnica) na drugi strani za dva vzporedna in povezana, vendar ločena postopka. Na podlagi obrazloženega je odločitev toženke, da tožničino prošnjo zavrne zato, ker je očitno nerazumna in zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, pravilna in zakonita.

13. Neobrazložen in posledično neutemeljen je tudi tožbeni ugovor o neupoštevanju 36. člena ZBPP. Sodišče zgolj pripominja, da je treba na podlagi izrecne določbe 36. člena ZBPP1 tudi v takih primerih presojati izpolnjenost pogojev iz 24. člena ZBPP2, ki v primeru tožnice niso izpolnjeni, kot je to pravilno ugotovila toženka.

14. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Prvi odstavek 36. člena ZBPP: Če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). 2 Tako tudi sodna praksa, npr.: sodbi Upravnega sodišča IV U 150/2020 z dne 12. 4. 2021 in IV U 78/2019 z dne 7. 5. 2019.