Jedro

V primeru, ko je dopolnitev izvedenskega mnenja predlagana glede istega spornega dejstva, ne gre za nov dokazni predlog, ampak le za predlog za nadaljnje izvajanje istega dokaza. Ker se zato tudi v konkretnem primeru izvedensko mnenje z dopolnitvijo šteje kot celota, mora strošek dopolnitve plačati tista stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu odmerilo nagrado v višini 286,62 EUR (I. točka izreka), od navedenega zneska obračunalo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 22,83 EUR in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 1,37 EUR (II. točka izreka). Odločilo je, da se plačilo za opravljeno delo in prispevki v skupni višini 310,82 EUR nakažejo na transakcijski račun izvedenca (III. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da naveden znesek založi na račun sodišča (IV. točka izreka).

2.Zoper IV. točko izreka navedenega sklepa se tožeča stranka pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in naložitev pritožbenih stroškov toženi stranki.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP mora znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, založiti tista stranka, ki izvedbo dokaza predlaga. Upoštevajoč 253. in 254. člen ZPP je treba pisno izvedensko mnenje ter dopolnitve tega mnenja (bodisi ustne bodisi pisne) obravnavati kot celoto, torej kot enoten dokaz. To pomeni, da mora sodišče z zneskom, ki ga zahteva od stranke za izvedbo dokaza, pokriti tako strošek izdelave izvedenskega mnenja, kot strošek njegovih morebitnih dopolnitev. Ker je torej pisna dopolnitev izvedenskega mnenja sestavni del izvedenskega mnenja, mora tudi ta strošek plačati tista stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem.

5.Sodišče, ki vodi dokazovanje, izvedencu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja (prvi odstavek 252. člena ZPP). Ne glede na to, v kateri obliki izvedenec poda izvid in mnenje o istem spornem dejstvu in v kateri obliki in kolikokrat ga dopolni, gre za en dokaz. Zato pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da ni dolžna nositi stroška pisne dopolnitve izvedenskega mnenja, ker je ta nastal zgolj zaradi ugotavljanja okoliščin (obstoj napak na izvedenih fasaderskih delih), za katere trditveno in dokazno breme nosi tožena stranka. Višje sodišče ugotavlja, da v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 10. 1. 2024, s katerim je bila izvedencu gradbene stroke določena naloga, že izvedensko mnenje z dne 22. 2. 2024 med drugim vsebuje tudi njegovo mnenje o ustreznosti izvedenih fasaderskih del. Pripombe na izvedensko mnenje sta podali obe pravdni stranki, odgovori na njih pa so vsebovani v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 30. 4. 2024. Čeprav že zaradi slednjega ne drži pritožbeni očitek, da je bila dopolnitev potrebna zaradi tožene stranke, pa je za odločitev bistveno, da v primeru, ko je dopolnitev izvedenskega mnenja predlagana glede istega spornega dejstva, ne gre za nov dokazni predlog, ampak le za predlog za nadaljnje izvajanje istega dokaza. Ker se zato tudi v konkretnem primeru izvedensko mnenje z dopolnitvijo šteje kot celota, mora strošek dopolnitve plačati tista stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem. Da je bila v konkretnem primeru to zgolj tožeča stranka, pa v pritožbi ugotavlja že sama.

6.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, po kateri mora manjkajoči znesek plačati tožeča stranka, je torej pravilna. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo tožeča stranka sama nosi stroške, nastale z njeno vložitvijo, toženi stranki pa mora povrniti njene pritožbene stroške. Višje sodišče je pritožbene stroške tožene stranke odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife in ji priznalo 250 točk za odgovor na pritožbo, 2% za materialne stroške, 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 186,66 EUR. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).