Jedro

V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju z dne 12. 5. 2022 ugotovilo obseg premoženja, ki spada v zapuščino po pokojni A. A., razglasilo za dediče na podlagi zakona zapustničinega moža B. B. in njeni sestri C. C. in D. D. ter v sklep o dedovanju povzelo njihov dedni dogovor, naveden v III. točki izreka.

2. Zoper sklep vlagata laično pritožbo (vloga z dne 27.6.2022) dedinji C. C. in D. D. Navajata, da sta bili glede sredstev pri E. skladu zavedeni, saj nista vedeli, kaj pomeni stanje enot premoženja, vrednost pa tudi ni bila prikazana v skupni vrednosti zapuščine. Po kasnejšem informiranju znaša vrednost iz tega naslova 34.872,03 EUR. Kot zakoniti dedinji sta upravičeni do dedovanja zakonitega deleža teh denarnih sredstev. Ker vrednost E. sklada ni bila navedena v izpodbijanem sklepu, je ta nepopoln, zato predlagata izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Premoženje v skladu bi moralo sodišče na obravnavi prikazati vrednostno v skupni zapuščinski masi. Dedni dogovor zato ni bil dosežen na podlagi pravih podatkov o vrednosti premoženja pokojne.

3. Dedič B. B. je po svojem pooblaščencu odgovoril na pritožbo ter predlagal njeno zavrženje zaradi odpovedi pravice do pritožbe.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 12. 5. 2022 izhaja, da so bili na naroku prisotni vsi dediči po zapustnici: njeni sestri, pritožnici C. C. in D. D., in njen mož B. B. Potem ko je sodišče ugotovilo obseg zapuščine1 in sprejelo sklep, da so dediči na podlagi zakona zapustničin mož, ki deduje do ½, in sestri, ki dedujeta vsaka do ¼, so dediči sklenili dedni dogovor in se po razglasitvi sklepa o dedovanju odpovedali pravici do pritožbe (sklenitev dednega dogovora in odpoved pravici do pritožbe so vsi dediči potrdili s podpisom zapisnika). Do takšne odpovedi pritožbi je v konkretnem primeru prišlo v skladu s prvim odstavkom 334. člena ZPP2 (v zvezi s 163. členom ZD3), ki predvideva, da se lahko stranka odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba (v konkretnem primeru sklep o dedovanju) razglašena4 (če se sodba/sklep ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis). Ker sta se pritožnici pred tem odpovedali pritožbi, odpoved pritožbi pa se ne more preklicati (tretji odstavek 334. člena ZPP), je njuna pritožba (z dne 27. 6. 2022), vložena zoper sklep o dedovanju, nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prva točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP ter v zvezi s 163. členom ZD).

6. Pritožbeno sodišče dedinjam pojasnjuje, da ima v zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, značaj sodne poravnave. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu tretjega odstavka 214. člena ZD). Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. Obligacijsko razmerje med dediči, ki dedni dogovor sklenejo, nastane že s trenutkom sklenitve dednega dogovora – z izjavo volje na zapisnik in podpisom tega dogovora pred sodiščem. S trenutkom sklenitve dednega dogovora nastanejo tudi medsebojne pravice in obveznosti skleniteljev dogovora. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP. Zmota, ki jo pritožnici zatrjujeta glede denarne vrednosti sredstev pri E. skladih (ki je sodišče prve stopnje na naroku res ni izpostavilo,5 je pa podatek o tem v spisu na list. št. 24), lahko predstavlja napako volje. Izpodbijanju dednega dogovora iz tega razloga je namenjena le posebna tožba za razveljavitev sodne poravnave. To pa pomeni, da v pritožbi zatrjevana zmota pri sklenitvi dednega dogovora ne bi predstavljala razloga za razveljavitev sklepa o dedovanju, tudi če se dedinji ne bi odpovedali pravici do pritožbe. Takšna so tudi uveljavljena stališča v sodni praksi.6

7. Ker je o sredstvih zapustnice pri E. skladih že odločeno, ne gre za novo premoženje in s tem za predmet dodatnega sklepa o dedovanju kasneje najdenega premoženja (v luči 221. člena ZD). Če obstoji še kakšno premoženje zapustnice, razen navedenega v izpodbijanem sklepu o dedovanju, pa bo moralo zapuščinsko sodišče, upoštevaje v kasnejših vlogah podane trditve in predloge dedinj, to dodatno ugotoviti in o njem odločiti.

1 Med premoženjem so navedena tudi sredstva pri E. skladu – podsklad ..., št. izjave ..., stanje enot premoženja ... 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 4 Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 239/2010 z dne 11. 10. 2012 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2164/2010 z dne 31. 8. 2010. 5 Vrednost zapuščine (ali posameznega njenega dela) ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju (drugi odstavek 214. člena ZD) in je namenjena le odmeri sodne takse. Ker cenitev zapustničinega premoženja ni bila zahtevana (184. člen ZD), je sodišče njeno vrednost ocenilo le zaradi plačila sodne takse od podedovanega premoženja, kar pa ne pomeni, da je zapuščina tudi dejansko toliko vredna. 6 Primerjaj odločbe VSRS sklep II Ips 213/2013, VSL sklep I Cp 2718/2013, I Cp 1231/2019, I Cp 2843/2009, I Cp 558/2009, VSM I Cp 687/2021 idr.