Jedro

Neupoštevanje naknadno vrnjenega premoženja pri odmeri sporne nagrade zgolj zato, ker je postalo del stečajne mase šele tekom postopka, pomeni depriviligirano obravnavanje tistih stečajnih upraviteljev, ki povečajo stečajno maso z uspešnimi izpodbojnimi posli.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana 4. točka prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da se upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila odmeri še - nadomestilo brez DDV 1.023,88 EUR - 22 % DDV - 225,25 EUR - nadomestilo z vključenim DDV 1.249,13 EUR.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Upravitelj je 25. 9. 2018 (procesno dejanje 135, v nadaljevanju PD) vložil predlog za izdajo sklepa o odmeri nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila. Skliceval se je na določilo 1. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP1 in 5. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/2008, 119/2008, 53/2009 in 92/2014, v nadaljevanju: Pravilnik). Navedel je, da skupna vrednost premoženja stečajnega dolžnika znaša 114.245,48 EUR, od česar znesek 113.964,42 EUR odpade na vrednost dveh nepremičnin in sicer: parcela 000 359/3 in parcela 000 359/4, ki nista bili vključeni v otvoritveno poročilo, saj takrat še nista bili v lasti dolžnika2. Zato je na podlagi 3. postavke 5. člena Pravilnika je predlagal odmero nagrade v višini 2.018,23 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 10. 2018 (PD 140) upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila priznalo nagrado le v višini 994,35 EUR, z vključenim DDV pa v višini 1.213,11 EUR (2. točka izreka) ter izreklo, da ima po pravnomočnosti tega sklepa upravitelj pravico do plačila 90 % priznanega nadomestila in da bo o plačilu zadnjih 10 % odločilo po prejemu končnega poročila upravitelja (3. točka izreka). O zavrnitvi višjega upraviteljevega zahtevka za priznanje nagrade ni odločilo. Zato je upravitelj v pritožbi z dne 25. 10. 2018 (PD 148) primarno predlagal izdajo dopolnilnega sklepa, podrejeno pa se je zoper tisti del sklepa, ki zavrnitve njegovega predloga za odmero višje nagrade ni vseboval, pritožil. Višje sodišče v Ljubljani je zato z dopisom Cst 678/2018 z dne 27. 12. 2018 (PD 156) sodišču prve stopnje naročilo, naj izpodbijani sklep dopolni tako, da odloči tudi o predlogu za priznanje nadomestila nad priznanim zneskom.

3. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje 14. 3. 2019 izdalo dopolnilni sklep (PD 164) in s tem dopolnilo svoj sklep z dne 10. 10. 2018 (PD 140). Ko se je stečajni upravitelj proti temu sklepu pritožil (PD 166), je Višje sodišče v Ljubljani to pritožbo vpisalo pod Cst 297/2019. Ker pa je bila po oceni administracije ta pritožba pritožbenemu sodišču dne 15. 5. 2019 predložena s pomanjkljivim predložitvenim poročilom (PD 172), je bilo sodišče prve stopnje telefonično pozvano k sanaciji tega predložitvenega poročila. Zato je sodišče prve stopnje omenjeno pritožbo (PD 166) pritožbenemu sodišču predložilo še s predložitvenim poročilom z dne 17. 6. 2019 (PD 174). Na podlagi tega predložitvenega poročila pa je bil osnovan še spis Cst 300/2019. Iz tega sledi, da je predmet obeh zadev (Cst 297/2019 in Cst 300/2019) isti in sicer pritožba proti proti sklepu o odmeri nagrade Okrožnega sodišča v Kranju St 000/2015 z dne 10. 10. 2018 (PD 140), dopolnjenim z dopolnilnim sklepom z dne 14. 3. 2019 (PD 164).

**Izpodbijani sklep**

4. Svoj prvotni sklep o odmeri nagrade z dne 10. 10. 2018 (PD 140) je torej sodišče prve stopnje z dopolnilnim sklepom z dne 14. 3. 2019 (PD 164) dopolnilo z novo, 4. točko izreka. S to točko je predlog upravitelja z dne 25. 9. 2018 (PD 135) za odmero nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila v višjem znesku zavrnilo. Pojasnilo je, da je vrednost stečajne mase ob začetku postopka glede na podatke iz otvoritvenega poročila znašala 2.343,41 EUR. Ker zgoraj omenjeni nepremičnini takrat še nista bili v dolžnikovi lasti in tudi nista bili vključeni v otvoritveno poročilo, je menilo, da upravitelju višje nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila od najnižjega zneska po 5. člena Pravilnika3 ne pripada. Po tem določilu je osnova za izračun tega nadomestila stanje dolžnikovega premoženja v času predložitve otvoritvenega poročila, oziroma otvoritvene bilance stanja in ne po morebitnem kasnejšem povečanju obsega stečajne mase tekom postopka. Bistvena za ugotovitev višine nagrade za pripravo otvoritvenega poročila je namreč, kot pojasnjuje sodišče prve stopnje, le vrednost stečajne mase ob začetku postopka. Ta nagrada pa zajema upraviteljevo delo v zvezi z ugotavljanjem višine premoženja na samem začetku, pred opravo kakršnihkoli dejanj v zvezi s povečanjem ali unovčenjem premoženja. Za ta dejanja pa je predvidena druga vrsta nagrade. Res sicer lahko pride tekom trajanja stečajnega postopka do povečanja stečajne mase, vendar niti Pravilnik niti zakon ne predvidevata možnosti naknadne odmere višje nagrade za pripravo otvoritvenega poročila, kadar se stečajna masa tekom postopka iz kateregakoli razloga poveča. Zato sodišče prve stopnje ni videlo potrebe po smiselni uporabi zakonskih določb o stečajni masi (in njenem povečanju). Zavzelo je stališče, da bodoče povečanje stečajne mase ne more vplivati na višino nagrade upravitelja za pripravo otvoritvenega poročila, saj bi bila odmera nadomestila na podlagi takšne osnove v nasprotju z merilom iz 5. člena Pravilnika, to je sorazmerje med nadomestilom in realno vrednostjo premoženja stečajnega dolžnika. Sicer pa je upravitelj podal otvoritveno poročilo 19. 11. 2015 (PD 59), predlog za odmero nagrade za izdelavo otvoritvenega poročila pa šele 25. 9. 2018 (PD 135), kar je tri leta kasneje. Torej bi priznanje zavrnjene nagrade pomenilo tudi neenako obravnavo upraviteljev, ki vložijo predlog za odmero nagrade takoj ob predložitvi otvoritvenega poročila.

**Upraviteljeva pritožba**

5. Proti dopolnjeni 4. točki izreka izpodbijanega sklepa se je stečajni upravitelj pravočasno pritožil (PD 166). Pritožbenega razloga ni citiral, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prizna celotna zahtevana nagrada, povečana za DDV.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba je utemeljena.

7. Drži pritožbeno stališče, da je sodišče pri odločanju vezano na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), podzakonski predpisi pa so lahko le podrobnejša konkretizacija pravnih pravil, ki so določena z zakonom. Ker pa pravilnika, ki je v nasprotju z Ustavo ali zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj ga veže načelo exceptio illegalis, je utemeljena tudi pritožbena kritika stališča sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev oprlo le na Pravilnik, uporabo zakona in posledično Ustave RS, pa zavrnilo.

8. Pri svoji odločitvi je sodišče prve stopnje upoštevalo, da Pravilnik določa, da je nagrada sorazmerno vezana na obseg premoženja, ugotovljenega v otvoritveni bilanci. Spregledalo pa je bistvo temeljnega določila prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. V četrtem odstavku 103. člena ZFPPIPP priznava upraviteljem poleg nagrade za izdelavo otvoritvenega poročila (1. točka) le še nagrado za preizkus terjatev (2. točka) in nagrado za unovčenje stečajne mase (3. točka). Nagradi iz 2. in 3. točke vsebinsko pokrivata povsem druge aktivnosti (unovčenje in razdelitev) kot so aktivnosti, povezane s povečevanjem stečajne mase na podlagi izpodbojnih poslov. Spregledalo je tudi, da je nagrada za otvoritveno poročilo po vsebini nagrada za delo, ki ga upravitelj opravi tudi po izdelavi otvoritvenega poročila in ga mora opraviti v začetnih aktivnostih ter zlasti, da je stečajni upravitelj z aktivnostmi po izdelavi otvoritvenega poročila znatno povečal stečajno maso.

9. Skladno z določilom drugega odstavka 291. člena ZFPPIPP mora biti otvoritveno poročilo izdelano v štirih mesecih po začetku stečajnega postopka. Pri tem mora upravitelj uporabljati pravila o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih (290. člen ZFPPIPP). Med drugim mora preveriti tudi izpodbojne posle, kar je, kot izhaja iz otvoritvenega poročila upravitelja v predmetni zadevi z dne 26. 4. 2016 (PD 59) tudi storil, saj je pod točko d na 7 strani poročila navedel, da je vložil dve izpodbojni tožbi ter poslal več pozivov za vračilo sredstev v stečajno maso različnim upnikom. Če bi upniki sledili upraviteljevemu pozivu in brez pravde vrnili premoženje v stečajno maso še pred izdelavo otvoritvenega poročila, bi sodišče prve stopnje pri odmeri nadomestila upravitelju vrednost vrnjenega premoženja nedvomno upoštevalo. Ker pa so pravde pač dolgotrajne, se to ni zgodilo. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pomeni neupoštevanje naknadno vrnjenega premoženja pri odmeri sporne nagrade zgolj zato, ker je postalo del stečajne mase šele tekom postopka, depriviligirano obravnavanje tistih stečajnih upraviteljev, ki povečajo stečajno maso z uspešnimi izpodbojnimi posli. Pritožbeno sodišče izkustveno pritrjuje upravitelju, da je s plemenitenjem stečajne mase z izpodbojnimi posli povezano bistveno več aktivnosti, kot jih običajno terja premoženje, ki je že v lastništvu in posesti stečajnega dolžnika ob začetku stečaja.

10. Četudi niti Pravilnik niti zakon izrecno ne urejata položaja, da bi upravitelj v stečajno maso pridobil premoženje po tistem, ko je že izdelal otvoritveno bilanco, stališču sodišča prve stopnje, da mu za dejanja, opravljena po izdelavi otvoritvenega poročila ne pripada nagrada, torej ni mogoče slediti. Tako stališče sodišča prve stopnje pomeni odklanjanje nagrade upravitelju za delo, ki ga je dejansko opravil in z njim v konkretnem primeru bistveno povečal stečajno maso. Stališče, da je nadomestilo za povečanje stečajne mase po izdelavi otvoritvene bilance (z izpodbojnimi posli) vključeno v nagrado za unovčenje premoženja, pa pomeni neenako obravnavanje teh upraviteljev z upravitelji v tistih stečajih, v katerih je tako premoženje del stečajne mase že ob začetku postopka. Upravitelj je namreč upravičen do nadomestila za unovčenje stečajne mase po 2. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP tako v prvem primeru kot v drugem primeru. Torej je do te nagrade upravičen tudi tisti upravitelj, ki izpodbojnih poslov ne opravi. To pa pomeni, da je sodišče s svojo odločitvijo kršilo določilo prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko četrtega odstavka istega člena ter tretjo postavko 5. člena Pravilnika. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tako, da je upravitelju upoštevajoč sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 10. 2018 (PD 140) priznalo toliko nagrade, kot je to predlagal v predlogu z dne 25. 9. 2018 (PD 135).

11. H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče še dodaja, da drži pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje sklep VSL Cst 27/2015 zmotno uporabilo v prid svojemu stališču, da stečajnemu upravitelju nagrada za premoženje, tudi če bi bilo pridobljeno že naslednji trenutek po izdelavi otvoritvenega poročila, ne pripada. Iz citiranega sklepa namreč izhaja, da stečajna masa predstavlja premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka. To pa so nedvomno tudi terjatve stečajnega dolžnika do njegovih upnikov.

12. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da bi priznanje nagrade iz naslova izdelave otvoritvenega poročila za dejanja, opravljena po tej izdelavi, pomenilo neenako obravnavo stečajnih upraviteljev. Pritožnik namreč pravilno opozarja, da upravitelj nima dolžnosti, pač pa pravico do nagrade, iz zakona pa ne izhaja, da je predlog za odmero nagrade možno vložiti le neposredno po izdelavi otvoritvenega poročila. Prav tako pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim stališčem, da lahko upravitelj v situaciji, kakršna je ta, naknadno predlaga odmero razlike do polne nagrade, če predlog za odmero vloži takoj po izdelavi otvoritvenega poročila.

1 **Po določilu 1. alineje četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP** v stečajnem postopku nagrada upravitelju vključuje nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila. 2 Ni sporno, da sta ti dve nepremičnini postali del stečajne mase na podlagi uspešne izpodbojne pravde, ki jo je upravitelj sprožil po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. 3 To določilo vsebuje preglednico s šestimi postavkami, po kateri se upravitelju odmerja nagrada za izdelavo otvoritvenega poročila.