Jedro

Turistična taksa ob vložitvi vloge na javni razpis ni bila plačana, kar pomeni, da pogoj iz javnega razpisa, to je, da prijavitelj izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa ob oddaji vloge, ni bil izpolnjen.

Naknadnega plačila turistične takse pa tudi sicer glede na določbo 21. člena ZSRT-1 ni mogoče upoštevati, saj je v skladu s tem turistično takso treba nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za sofinanciranje operacije energetska obnova objekta - X., ki jo je tožeča stranka vložila na javni razpis "Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti", objavljenega v Uradnem listu RS, št. 73/2019 z dne 6. 12. 2019. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je strokovna komisija ob vsebinskem pregledu vloge tožeče stranke zaradi njene nejasnosti (niso bila predložena dokazila o plačilu turistične takse za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev pred oddajo vloge, ampak za mesece od januarja do septembra 2019 in torej vloga ni vsebovala vseh podatkov za oceno vloge, saj je kot eno izmed dokazil o delovanju podjetja za obdobje zadnjih dvanajst mesecev treba predložiti dokazilo o doseženih prihodkih podjetja iz gostinske dejavnosti v tem obdobju), tožeči stranki poslala poziv za pojasnitev oziroma uskladitev vloge, ta pa je nanj odgovorila dne 19. 2. 2021. V obrazložitvi je navedla in predložila skenirane osebne izjave gostov in izdane račune, kar pa v skladu z določili razpisne dokumentacije niso ustrezna dokazila za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke poglavja 4.2 javnega razpisa. Tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka ni ne v vlogi ne v njeni dopolnitvi predložila dokazil o doseženih prihodkih iz gostinske dejavnosti za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev.

3. V zvezi s tem je tožena stranka opravila poizvedbe na Občini Selnica ob Dravi za posredovanje podatkov o plačanih turističnih taksah za nastanitveni objekt X. Občina je na dopis odgovorila, da za leti 2019 in 2020, ni bilo nobenega nakazila turistične takse za ta objekt. 4. Tožeča stranka je dodatno dokumentacijo k svoji vlogi posredovala dne 13. 4. 2021, to je že po zaključenem pregledu vloge v spletni dokumentaciji. Navaja, da podatek, da podjetje za leti 2019 in 2020 ni plačalo turistične takse, ne drži, in posredovala izjavo Občine Selnica ob Dravi, iz katere izhaja, da je podjetje plačalo turistično in promocijsko takso za leto 2019 v skupni višini 894,00 EUR.

5. V zvezi s tem je tožena stranka ponovno opravila poizvedbe pri Občini Selnica ob Dravi, ki je odgovorila, da tožeča stranka v aplikacijo e-turizem od leta 2018 do 14. 4. 2021 ni prijavila nobene nočitve v omenjenem nastanitvenem objektu. Prav tako iz uradnih evidenc ni razvidno, da bi podjetje plačalo turistično takso za leto 2020. Je pa tožeča stranka za leto 2019 plačala turistično takso na napačen transakcijski račun in je nato Občina Selnica ob Dravi dne 10. 3. 2020 sama izvedla prenakazilo plačila turistične takse na pravi podračun.

6. V zvezi s tem je tožena stranka tožečo stranko obvestila, da se status njene vloge ni spremenil, ker posredovana dokazila ne izkazujejo delovanja podjetja v zadnjih dvanajstih mesecih pred oddajo vloge, ampak samo za leto 2019. 7. Dne 20. 4. 2021 je ministrstvo s strani prijavitelja prejelo novo elektronsko sporočilo, v okviru katerega je bila predložena dodatna dokumentacija, in sicer pregled prometa za plačilo turistične takse za leti 2019 in 2020. V zvezi s tem je tožena stranka ponovno opravila poizvedbe na Občini Selnica ob Dravi. Iz njenih pojasnil izhaja, da je tožeča stranka turistično takso v višini 457,50 EUR, to je znesek, ki je izkazan na potrdilih o plačilu turistične takse za mesece januar, februar, marec, junij, julij, avgust, september in oktober 2020, poravnala 14. 4. 2021. Iz navedenega izhaja, da je prijavitelj turistično takso plačal za nazaj in da na dan oddaje vloge ta ni bila poravnana. Ob tem se tožena stranka sklicuje tudi na 21. člen Zakona o spodbujanju razvoja turizma (v nadaljevanju ZSRT-1), ki določa, da je treba turistično takso nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.

8. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu zaključuje, da če bi prijavitelj dejansko izvajal nastanitveno dejavnost, bi moral glede na veljavno zakonodajo sproti (mesečno) nakazovati turistično in promocijsko takso občini, kar pomeni, da bi na dan oddaje vloge moral imeti že veljavno dokazilo o plačilu turistične takse za obdobje zadnjih dvanajst mesecev pred oddajo vloge. V izogib neenakopravni obravnavi vseh vlog prispelih na javni razpis predmetnih dokazil o plačilu turistične takse za nazaj ni mogoče upoštevati. Vloga tožeče stranke tako na dan oddaje vloge ni izpolnjevala vseh pogojev javnega razpisa.

9. Zoper takšno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo zaradi napačno uporabljenega materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka je v vlogi na javni razpis pojasnila, da v sklopu gostinsko-nastanitvene dejavnosti, ki se izvaja v poslovni enoti ...., ponujajo tri nastanitvene enote in polni penzion. Tožeča stranka je predložila potrdilo o plačilu turistične takse za mesece januar 2019 do september 2019, izjavi koristnikov turističnih nastanitev ter račun. Pri tem je treba upoštevati, da zaradi ukrepov COVID-19 v letu 2020 turistične dejavnosti od meseca marca do maja ni bilo mogoče izvajati in prav tako ne od oktobra 2020 dalje. Po razpisnih pogojih je moral prijavitelj dokazati, da se dejavnost v objektu, ki je predmet investicije dejansko izvaja najmanj dvanajst mesecev pred oddajo vloge, pri tem pa ni bilo nikjer opredeljeno, s kakšnimi dokazili se naj izvajanje te dejavnosti dokazuje. Predložena potrdila o plačilu turistične takse po določbah javnega razpisa niso bila navedena kot pogoj. Tožena stranka bi torej pri odločanju o utemeljenosti vloge morala vsebinsko presojati vse listine in pojasnila, ki jih je tožeča stranka naknadno predložila kot dopolnitev vloge. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v celoti odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema potek predmetnega postopka in navedbe, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ob tem tožena stranka dodaja, da mora v skladu s prvim odstavkom 4. poglavja javnega razpisa prijavitelj na dan oddaje vloge izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Dokazila in način preverjanja izpolnjevanja pogojev so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji v poglavju 10.4. Tukaj je tudi določeno, da se izpolnjevanje posebnega pogoja, ki ga mora izpolnjevati prijavitelj, da se dejavnost določena v poglavju 6 razpisne dokumentacije v objektu, ki je predmet investicije, dejansko izvaja najmanj dvanajst mesecev pred oddajo vloge, dokazuje s potrdili o plačilu turistične takse ali z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnostih. Tožeča stranka ustreznih potrdil, ki bi izkazovala izpolnjevanje tega pogoja, ni predložila niti v dopolnitvi vloge. Razen tega je ministrstvo tudi v objavljenih odgovorih na vprašanja, ki postanejo del razpisne dokumentacije, odgovorilo, da se v primeru, če se dejavnost vmes nekaj časa ni odvijala zaradi sezonskih značilnosti, to šteje za dopustno.

11. Razen tega je ministrstvo upoštevalo, da v letu 2020 zaradi ukrepov COVID-19 turistične dejavnosti ni bilo mogoče izvajati tekom celega leta ter je upoštevalo in preverilo dokazila zgolj za mesece, ko je bilo oddajanje turističnih kapacitet omogočeno. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12. Pri svojih stališčih je tožena stranka vztrajala tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Sodišče je v zadevi dne 26. 3. 2024 opravilo glavno obravnavo in v dokaznem postopku vpogledalo predložene listine, ki so hkrati tudi listine, ki se nahajajo v predmetnem spisu. Dokaza z zaslišanjem tožeče stranke, to je njene zakonite zastopnice (drugi odstavek 260. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP1 v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1)2), sodišče ni izvedlo, ker na narok ni pristopila, čeprav je bila pravilno vabljena3. K temu je dodati, da tožeča stranka opravičljivih razlogov za odsotnost zakonite zastopnice ni izkazala, saj je pooblaščenka na naroku zgolj brez dokazil navedla, da ji je zakonita zastopnica javila, da je v bolniškem staležu. 15. Razlogi za preložitev naroka tako niso bili izkazani, to pa tudi ne zaradi odgovora na vlogo tožene stranke, ki jo je pooblaščenka tožeče stranke prejela 19. 3. 2024. Tudi glede tega je pooblaščenka zgolj zatrjevala, da je bila ves teden pred narokom odsotna in da se je z vlogo seznanila le dan pred narokom. Glede na navedene (pavšalne) razloge in glede na datum vročitve vloge razlogi za preložitev naroka niso bili izkazani.

16. Predmet tega upravnega spora je odločitev tožene stranke o vlogi tožeče stranke, vloženi na javni razpis Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne energetske učinkovitosti, objavljen v Uradnem listu RS, št. 73/2019 dne 6. 12. 2019. 17. Razpisni pogoji določajo, da mora prijavitelj vse pogoje javnega razpisa izpolnjevati na dan oddaje vloge (poglavje 4 javnega razpisa). Med posebnimi pogoji, določenimi v poglavju 4.2 javnega razpisa, je, da se mora dejavnost (ta je določena v poglavju 3 javnega razpisa), v objektu, ki je predmet investicije, dejansko izvajati najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Javni razpis v točki 21 poglavja 4.3 določa, da so vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočila izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, navedeni v razpisni dokumentaciji, objavljeni na spletni strani ministrstva. V skladu s tem je v razpisni dokumentaciji določeno, da se izpolnjevanje pogoja, da se dejavnost v objektu, ki je predmet investicije, dejansko izvaja najmanj dvanajst mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, izkazuje s potrdili o plačilu turistične takse ali z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnostih (stran 17 razpisne dokumentacije).

18. Trditev tožeče stranke, da ni bilo opredeljeno, na kak način se izvajanje dejavnosti v obdobju 12 mesecev pred oddajo vloge dokazuje, je torej zmotna. Javni razpis v 21. točki poglavja 4.3 glede tega napotuje na razpisno dokumentacijo, ta pa določa, da se to izkazuje s potrdili o plačilu turistične takse ali z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnostih.

19. Tožeča stranka je vlogo na predmetni javni razpis vložila v spletni aplikaciji Turizem dne 30. 11. 2020. To pomeni, da bi morala za uspeh na predmetnem javnem razpisu gostinsko-nastanitveno dejavnost, s katero se ukvarja, izvajati od novembra 2019 do oktobra 2020. 20. Tožeča stranka je v vlogi izkazala plačilo takse in s tem izvajanje dejavnosti v obdobju od januarja do septembra 2019, kar glede na zgoraj navedeno ni za predmetni javni razpis relevantno obdobje. Dejstvo, da je tožeča stranka takso plačala na napačen račun, ji samo po sebi ni bilo v škodo (je sicer zahtevalo nekaj dodatnih poizvedb pri Občini Selnica ob Dravi), vendar pa je za odločitev bistveno, da se napačno plačana turistična taksa nanaša na obdobje izvajanja dejavnosti januar - september 2019, ki na odločitev v tej zadevi ne vpliva.

21. Naknadno, to je 20. 4. 2021, je tožeča stranka svojo vlogo še dopolnila, in sicer je predložila dokazila o plačilu turistične takse še za mesece januar, februar, marec, junij, julij, avgust, september in oktober 2020, vendar pa je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožeča stranka turistično takso za navedeno obdobje plačala šele 14. 4. 2021, torej približno pet mesecev po vložitvi vloge na javni razpis dne 30. 11. 2020. To pa pomeni, da turistična taksa ob vložitvi vloge na javni razpis ni bila plačana, in s tem pogoj iz javnega razpisa, to je, da prijavitelj izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa ob oddaji vloge (poglavje 4 javnega razpisa), ni bil podan.

22. K temu je dodati, da naknadnega plačila turistične takse tudi glede na določbo 21. člena ZSRT-1 ni mogoče upoštevati, saj je v skladu s tem turistično takso treba nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.

23. Tožeča stranka pa tudi z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnostih (kar je bil v skladu z razpisno dokumentacijo tudi dopusten in možen način dokazovanja) dvanajstmesečnega poslovanja pred oddajo vloge na javni razpis iz naslova gostinske dejavnosti ni izkazala, saj je razen zgoraj navedenih listin predložila le še kartico konta za obdobje 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, kjer je sicer naveden obseg poslovanja ločeno iz gostinske in energetske dejavnosti, vendar pa ravno tako ne zajema za odločitev relevantnega obdobja, ki razen zadnjih dveh mesecev v letu 2019 vključuje obdobje do oktobra 2020, kar pa s predloženo kartico konta ni zajeto.

24. Z izjavami dveh fizičnih oseb, ki jih je predložila tožeča stranka, o tem, da sta koristili turistično-nastanitvene kapacitete pri tožeči stranki, predmetnega pogoja ni mogoče izkazati glede na zahteve razpisne dokumentacije, s katerimi listinami se pogoj dvanajstmesečnega poslovanja izkazuje, razen tega se tudi ti dve izjavi nanašata le na leto 2019. 25. K zgoraj navedenemu je še dodati, da tožeča stranka tudi s sklicevanjem na omejitve poslovanja zaradi pandemije COVID-19 ne more biti uspešna. Kot je pojasnila tožeča stranka, so bile te omejitve pri odločanju upoštevane, tožeča stranka pa izpolnjevanja pogoja izvajanja dejavnosti v letu 2020 (do vključno oktobra tega leta) ob vložitvi vloge na javni razpis sploh ni izkazala oziroma je za to obdobje plačilo turistične takse izvršila prepozno.

26. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

27. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

1 Ta določa, da se za pravno osebo zasliši oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati. 2 Ta določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. 3 Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1).