Jedro

Sodišče prve stopnje je v konkretnem gospodarskem sporu majhne vrednosti pravilno uporabilo prvi odstavek 454. člena ZPP in o zadevi odločilo brez izvedbe naroka. Ugotovilo je, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka. Skladno z navedenim ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo. Predlog za izvedbo dokaza z zaslišanjem (zakonitega zastopnika toženke) ne pomeni zahteve za izvedbo naroka, saj sodišče izvedbo dokaza lahko zavrne. Pravdna stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in tudi ne zadošča njen molk, iz katerega naj bi po toženkino izhajalo, da pravdni stranki nista soglašali z neizvedbo naroka. Sodišče obenem ni dolžno pravdnih strank pozivati, če se strinjajo, da se odloči o zadevi brez izvedbe naroka. Gre namreč za možnost, ki jo predvideva ZPP, pri čemer so običajno skrbne pravdne stranke dolžne poznati pravo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 186,66 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo zahtevku za plačilo 1.019,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.6.2021 dalje do plačila in (II.) odločilo, da mora tožena stranka (toženka) v roku 8 dni od vročitve sodbe plačati tožeči stranki (tožnici) 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2022 dalje do plačila in 231,33 EUR pravdnih stroškov, slednjih v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V njej navaja, da je omenjena kršitev podana, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo glavne obravnave, ampak je o zadevi odločilo le na podlagi listin v spisu. Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predlagala svoje zaslišanje. To se lahko izvede le na glavni obravnavi, ki je sodišče ni opravilo. Moralo bi stranko pozvati, če se strinja, da se o zadevi odloči brez izvedbe glavne obravnave. Nobena od strank ni soglašala, da ne pride do izvedbe glavne obravnave, ampak sta predlagali izvedbo personalnih dokazov.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in med drugim izpostavila, da gre za gospodarski spor majhne vrednosti, v katerem je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni izvedlo glavne obravnave, ker dejansko stanje med pravdnima strankama ni bilo sporno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Smiselno uveljavljani očitek absolutne bistvene kršitve določba pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v konkretnem gospodarskem sporu majhne vrednosti pravilno uporabilo prvi odstavek 454. člena ZPP in o zadevi odločilo brez izvedbe naroka. Ugotovilo je, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje,1 da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka. Skladno z navedenim ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo. Predlog za izvedbo dokaza z zaslišanjem (zakonitega zastopnika toženke) ne pomeni zahteve za izvedbo naroka, saj sodišče izvedbo dokaza lahko zavrne.2 Pravdna stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in tudi ne zadošča njen molk, iz katerega naj bi po toženkino izhajalo, da pravdni stranki nista soglašali z neizvedbo naroka. Sodišče obenem ni dolžno pravdnih strank pozivati, če se strinjajo, da se odloči o zadevi brez izvedbe naroka. Gre namreč za možnost, ki jo predvideva ZPP, pri čemer so običajno skrbne pravdne stranke dolžne poznati pravo. Predmetno še posebej velja za pravdno stranko, ki jo zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetniška družba). Nenazadnje je bila toženka s sklepom II Pg 33/2023 z dne 16.3.2023, ki ji je bil vročen skupaj z dopolnitvijo tožbe, opozorjena glede možnosti odločanja brez izvedbe naroka (glej predvsem 6. točko obrazložitve omenjenega sklepa).

6. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

7. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki pritožbenih stroškov ni priglasila, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna priglašenih 250 točk za odgovor na pritožbo, 5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22% DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 186,66 EUR.

1 Toženka je v tej pravdi vložila le (pavšalen) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smeri zatrjevanja njene nevednosti o vtoževani terjatvi, nato pa na konkretizirano trditveno podlago tožnice oziroma na dopolnitev tožbe ni več odgovorila. 2 Podobno odločba VSL II Cpg 1771/2015 z dne 2.2.2016 in številne druge.