Jedro

Sodišče prve stopnje je zahtevek na razveljavitev notarske oporoke zavrnilo, ker naj bi tožničina pravica do izpodbijanja oporoke ugasnila zaradi zastaranja ter se je pri tem sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 563/2001, ki stoji na stališču, da je odločilen trenutek začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD razglasitev oporoke in da nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Novejša sodna praksa in pravna teorija pa nasprotno stojita na stališču, da so roki za izpodbijanje oporoke zastaralni in da sta mogoča pretrganje in ustavitev zastaranja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke F. M. v obliki notarskega zapisa notarke M. Z. SV 185/04, IO 01/04 z dne 23. 4. 20041 prvi podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je notarska oporoka nična in drugi podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je notarska oporoka nična zgolj v posameznem delu. Tožeči stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške toženih strank.

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku2. Navaja, da je sodišče primarno postavljeni tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi domneve, da je bila tožba vložena prepozno, pri tem pa ne pove razlogov, zakaj pri računanju enoletnega roka za vložitev tožbe ni upoštevalo prekinitve postopka in zadržanja zastaranja. Opozarja, da pravica do uveljavljanja ničnosti po 93. členu OZ ne ugasne. Skladno z določilom 92. člena OZ mora na ničnost paziti sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče zavrnitev prvega in drugega podrednega zahtevka v obrazložitvi sodbe ni argumentiralo ter navedlo pravne podlage za njuno zavrnitev. Zapustnik F. M. je v zadnjih dveh oporokah izrecno in argumentirano razveljavil v tem postopku izpodbijano notarsko oporoko s tem, da jo je v kasneje sestavljenih oporokah preklical zaradi hujše pregrešitve dediča nad zapustnikom. Tožnica zato ni imela ne razloga ne možnosti izpodbijati notarske oporoke z dne 23. 4. 2004. Rok za vložitev tožbe na razveljavitev notarske oporoke je zato začel teči z dnem nadaljevanja zapuščinskega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. 61. člena Zakona o dedovanju3 določa, da razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojenje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je izvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdlje v roku desetih let od razglasitve oporoke. Za napako volje gre, če je bil oporočitelj z grožnjo ali silo prisiljen, da je napravil oporoko, ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti (60. člen ZD).

5. V zapuščinski zadevi po pokojnem F. M. je zapuščinsko sodišče na naroku dne 31. 3. 2009 razglasilo vse tri zapustnikove oporoke, in sicer notarsko oporoko z dne 23. 4. 2004, oporoko z dne 8. 5. 2004 in oporoko z dne 29. 9. 2006. 6. Dne 27. 10. 2009 je zapuščinsko sodišče sprejelo sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi tožencev na pravdo za razveljavitev oporoke z dne 29. 9. 2006 in oporoke z dne 8. 5. 2004. Po pravnomočni odločitvi o razveljavitvi oporoke z dne 29. 9. 2006 in oporoke z dne 8. 5. 2004 zaradi oporočne nesposobnosti oporočitelja pri sestavi obeh oporok, je zapuščinsko sodišče postopek nadaljevalo dne 5. 3. 2015. 7. Sodišče prve stopnje je zahtevek na razveljavitev notarske oporoke zavrnilo, ker naj bi tožničina pravica do izpodbijanja oporoke ugasnila zaradi zastaranja ter se je pri tem sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 563/2001, ki stoji na stališču, da je odločilen trenutek začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD razglasitev oporoke in da nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Novejša sodna praksa in pravna teorija pa nasprotno stojita na stališču, da so roki za izpodbijanje oporoke zastaralni in da sta mogoča pretrganje in ustavitev zastaranja.4

8. Bistvena značilnost oporoke kot enostranskega pravnega posla je, da jo lahko oporočitelj vsak čas prekliče, v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu napravi oporoka.

9. Oporočitelj je z oporoko z dne 8. 5. 2004 izrecno preklical notarsko oporoko z dne 23. 4. 2004, z oporoko z dne 29. 9. 2006 pa je potrdil oporoko z dne 8. 5. 2004 ter ponovno preklical vse druge oporoke. V času razglasitve oporok je bila torej notarska oporoka z dne 23. 4. 2004 na podlagi kasnejših dveh oporok po volji zapustnika preklicana, zato takrat ne bi imelo učinka sprožiti tožbo na razveljavitev notarske oporoke.

10. Toženci so uspeli z zahtevkom na razveljavitev oporoke z dne 8. 5. 2004 in oporoke z dne 29. 9. 2006. Oporoki sta razveljavljeni ex tunc, kar pomeni, da nikoli nista nastali oziroma, da nikdar nista imeli pravnih posledic.

11. Kot je navedlo Ustavno sodišče RS v zadevi Up 89/14 z dne 28. 5. 2015, pretoga uporaba zastaralnih rokov, pri katerih sodišče ne upošteva okoliščin posameznega primera, lahko pomeni nedopusten poseg v pravico do dostopa na sodišče, če se stranki nesorazmerno otežuje oziroma preprečuje, da bi uporabila pravno sredstvo.

12. V konkretnem primeru je tožnica šele z vročitvijo pravnomočne sodbe II P 4201/2009 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 2. 2014 izvedela, da novejši oporoki nista veljavni in da je zato posledično v veljavo vstopila starejša notarska oporoka, zato je po mnenju pritožbenega sodišča začel teči enoletni subjektivni rok po 61. členu ZD za uveljavljanje razveljavitve notarske oporoke z dne 23. 4. 2004 od dneva nadaljevanja zapuščinskega postopka, ki je bil zaradi napotitve toženih strank na pravdo zaradi razveljavitve oporok prekinjen. Od nadaljevanja prekinjenega postopka dne 5. 3. 2015 do vložitve tožbe dne 6. 7. 2015 pa enoletni rok še ni potekel. 13. Glede zavrnitve podredno postavljenih tožbenih zahtevkov pritožbeno sodišče še opozarja. Oporoka je nična, če je njena vsebina nemogoča ali če se vsebine ne da določiti5. Razlikovalni znak med nično in izpodbojno oporoko je v tem, da je nična oporoka neučinkovita sama po sebi, zato mora na ničnost oporoke oziroma posameznih oporočnih določil paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker ničnost učinkuje ex lege, pravica na uveljavljanje ničnosti ne ugasne.6 Ker je torej tožeča stranka s podrednim zahtevkom uveljavljala ničnost oporoke, prekluzivni rok ne velja.

14. Zaradi napačnega materialnopravnega stališča izpodbijane sodbe o zastaranju tožbenih zahtevkov, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

15. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati tudi vprašanje pravnega interesa tožnice po 61. členu ZD, glede na zatrjevanje ostalih oporočnih dedičev, da oporočnega dedovanja po notarski oporoki, ne uveljavljajo in da zahtevajo zakonito dedovanje, in nato vsebinsko ugotavljati, ali je po tožnici zatrjevana sila in grožnja pri zapustniku dejansko vplivala na njegovo izjavo poslednje volje, da je napravil oporoko z zatrjevano vsebino.

16. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 V nadaljevanju notarska oporoka. 2 V nadaljevanju: ZPP. 3 V nadaljevanju: ZD. 4 Primerjaj: Sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 240/2012, II Ips 388/2010, II Ips 1071/2007 in sklep Višjega sodišča I Cp 1981/2016. 5 Primerjaj 35. in 38. člen OZ. 6 Primerjaj 92. in 93. člen OZ.