Jedro

Skladno z veljavno procesno zakonodajo je treba sodno takso plačati ob vložitvi tožbe za postopek pred sodiščem prve stopnje in ponovno ob vložitvi pritožbe za postopek pred sodiščem druge stopnje. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je takšna zahteva nerazumna, saj zakonov ne sprejema sodišče, ampak zakonodajalec, sodnik pa je na zakon vezan in ga mora izvajati.

Tožnik je zoper sklep in sodbo z dne 25. 4. 2023 ponovno podal pritožbo. Pritožbeno sodišče dodaja, da tožnik o zavrženju ponovne pritožbe ni izgubil pravnega varstva, saj je prvotno pritožbo zoper sklep in sodbo vložil pravočasno. Obravnavana ne bo zato, ker ni plačal sodne takse, plačilo katere skladno z določili ZPP predstavlja procesno predpostavko za vsebinsko obravnavanje pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma, ki sta oba datirana na 19. 7. 2023, štelo pritožbo, ki jo je tožnik podal zoper sklep in sodbo P 33/2022 z dne 25. 4. 2023 in jo je poslal priporočeno po pošti 12. 5. 2023, za umaknjeno, tožnikovo ponovno pritožbo, ki jo je poslal sodišču prve stopnje 21. 6. 2023, pa je kot prepozno zavrglo.

2. Tožnik oba sklepa izpodbija v celoti in navaja, da sodišče deluje pristransko ter na administrativni način, da bi se izognilo tožnikovi materialnopravni zahtevi. V bistvenem podaja dva pritožbena ugovora. V prvem navaja, da je spoštoval 15 dnevni rok za odziv ter prilaga potrdilo o oddaji poštne pošiljke (B3), iz katere je razvidno, da je pravočasno podal ponovno pritožbo. V drugem navaja, da je 19. 2. 2021 že plačal sodno takso v višini 405 EUR (priloga B4) in je zahteva za ponovno plačilo enakega zneska sodne takse v isti zadevi nerazumna. Ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje ne glede na kakršnekoli dokaze odločilo, da s tožnikom ne bo sodelovalo, zato postaja vera v upoštevanje zakonov in poštenje tega sodišča brez upanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je tožnik pred sodiščem prve stopnje vložil tožbo, za katero je bila odmerjena sodna taksa v višini 405 EUR (list. št. 15), ki jo je v roku, to je 19. 2. 2021 plačal (list. št. 18 in B4). Sodišče je izdalo sklep in sodbo z dne 25. 4. 2023 (list. št. 85), s katerima je odločilo o delnem umiku tožbe, v preostanku je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

_Pritožba zoper sklep z dne 19. 7. 2023, s katerim je sodišče štelo pritožbo za umaknjeno_

5. Zoper sklep in sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo (list. št. 88), sodišče prve stopnje pa je za njo po tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodno takso v višini 405 EUR. Tožnik je sodišču prve stopnje sporočil, da je že 19. 2. 2021 poravnal sodno takso v navedenem znesku in predložil dokazilo (list. št. 95). Sodišče je navedeno štelo kot ugovor, da je sodna taksa že plačana in o njem odločilo s sklepom z dne 2. 6. 2023 (list. št. 96). V tem sklepu je tožniku obrazložilo, da je skladno z ZST-1 dolžnost stranke, da plača sodno takso za postopek pred sodiščem na prvi stopnji, kar je tožnik storil s plačilom sodne takse v višini 405 EUR dne 19. 2. 2021. Za postopek na pritožbeni stopnji pa je ponovno treba plačati takso v enakem znesku, to je v višini 405 EUR. Zato je njegov ugovor zavrnilo in ga poučilo, da 15 dnevni rok za plačilo sodne takse prične teči naslednji dan od prejema navedenega sklepa. Če je tožnik ne bo plačal, se bo štelo, da je pritožbo umaknil. Tožnik po prejemu sklepa sodne takse ni poravnal, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je njegova, sicer pravočasna, pritožba umaknjena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Tožnik pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče njegov ugovor zavrnilo, ni podal, zato je pritožbeno sodišče na ta sklep vezano, kar pomeni, da je njegova obveznost plačila sodne takse za pritožbo v višini 405 EUR ostala v veljavi. Iz podatkov sodnega spisa je razvidno, da tožnik sodne takse ni plačal, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se njegova pritožba šteje za umaknjeno. Tožnikove pritožbene navedbe, da zadostuje že enkratno plačilo sodne takse v višini 405 EUR so ob povedanem neutemeljene. Pritožbeno sodišče je zgoraj pojasnilo, da je skladno z veljavno procesno zakonodajo treba sodno takso plačati ob vložitvi tožbe za postopek pred sodiščem prve stopnje in ponovno ob vložitvi pritožbe za postopek pred sodiščem druge stopnje. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je takšna zahteva nerazumna, saj zakonov ne sprejema sodišče, ampak zakonodajalec, sodnik pa je na zakon vezan in ga mora izvajati.

_Pritožba zoper sklep z dne 19. 7. 2023 o zavrženju pritožbe_

7. Tožnik je zoper sklep in sodbo z dne 25. 4. 2023 ponovno podal pritožbo. Sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo kot prepozno, saj je bila vložena po preteku 15 dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sklep in 30 dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, kar tožnik v pritožbi niti konkretno ne izpodbija. Potrdilo o oddaji poštne pošiljke v prilogi B3 potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila pritožba vložena prepozno, saj iz tega potrdila izhaja, da je bila poštna pošiljka na pošto vložena 21. 6. 2023, čeprav sta rok za vložitev pritožbe zoper sklep in zoper sodbo potekla 13. 5. 2023 in 28. 5. 2023. Tudi ta izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je torej pravilen, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Pritožbeno sodišče dodaja, da tožnik o zavrženju ponovne pritožbe ni izgubil pravnega varstva, saj je prvotno pritožbo zoper sklep in sodbo vložil pravočasno. Obravnavana ne bo zato, ker ni plačal sodne takse, plačilo katere skladno z določili ZPP predstavlja procesno predpostavko za vsebinsko obravnavanje pritožbe.

8. Povsem neutemeljeni so pavšalni tožnikovi očitki, da sodišče deluje pristransko, neenako do vseh udeležencev postopka in v največji možni meri servilno do tožene stranke, zato postaja vera v upoštevanje zakonov in poštenje sodišča brez upanja. Takšne tožnikove navedbe že mejijo na zlorabo pravic v postopku skladno z 11. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč tožniku na več mestih jasno obrazložilo, zakaj je dolžan (ponovno) plačati sodno takso za pritožbo in pritožbeno sodišče ocenjuje takšne tožnikove pritožbene navedbe za popolno in nedopustno sprenevedanje.

9. Ker tožnikova pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Skladno s 366. a členom Zakona o pravdnem postopku ZPP.