Jedro

Navedbe v zvezi z družinskimi člani tožnice za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijan sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks in odločilo, da je dolžna v roku 15 dni plačati sodno takso za redni postopek na prvi stopnji v višini 400,00 EUR

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in plačilnega naloga ter oprostitev plačila sodnih taks oziroma vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je v predmetnem postopku hkrati z vložitvijo tožbe vložila tudi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse v višini 4.425,00 EUR. Sodišče prve stopnje je njenemu predlogu delno ugodilo in ji naložilo, da mora za redni postopek na prvi stopnji plačati sodno takso v višini 400,00 EUR.

5. Tožnica je v predlogu za oprostitev navedla, da iz naslova invalidske pokojnine in invalidnine mesečno prejema 513,53 EUR, kar izhaja tudi iz priloženih potrdil ZPIZ-a, na podlagi podatkov o prilivih in odlivih, ki jih je sodišče skladno s četrtim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pridobilo po uradni dolžnosti, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je stanje na njenem transakcijskem računu v zadnjih treh mesecih pred odločanjem o predlogu ves čas pozitivno ter da tožnica prejema plačila strank ali poslovnih partnerjev v višini od nekaj deset oziroma sto do 2.476,80 EUR, česar tožnica v pritožbi ne zanika. Navaja le, da je sodišče odločitev na te podatke nepravilno oprlo, saj vse prilive s sinom porabita za osnovno preživetje. Navedbe v zvezi z družinskimi člani tožnice za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Poleg tega tožnica te kot tudi trditve, da ji država in določene osebe že od leta 2006 onemogočajo opravljanje samostojne dejavnosti, s čimer ji povzročajo nenadomestljivo gospodarsko škodo, da si ne more privoščiti odvetnika ter da so njene nevzdržne razmere sodišču splošno znane iz drugih sodnih spisov, prvič navaja šele v pritožbi, zato te predstavljajo nedopustne pritožbene novote, saj tožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajala že v predlogu za taksno oprostitev oziroma njegovi dopolnitvi (337. člen ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je povsem ustrezno upoštevalo ugotovljeno tožničino premoženjsko stanje in ji od sicer določene sodne takse v višini 4.425,00 EUR v plačilo naložilo le 400,00 EUR, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more ogroziti opravljanja njene dejavnosti.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).