Jedro

Ob ugotovitvi, da tožnik kot prosilec očitno sam v nepravdni zadevi ne bi založil stroškov za izvedenca z nalogo, ki jo je določilo sodišče, je organ na podlagi pooblastila iz 42. člena ZBPP lahko odločil, kot izhaja iz izreka tako, da tožniku pravica do oprostitve stroškov za sodnega izvedenca ni več dodeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo v postopku ugotovitve prenehanja brezplačne pravne pomoči odločil, da tožniku na podlagi odločbe št. Bpp 1408/2007 z dne 15. 5. 2008, pravica do redne brezplačne pravne pomoči preneha v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov sodnega izvedenca gradbene stroke od dne 23. 4. 2018 dalje. V obrazložitvi je navedel, da je bila tožniku z odločbo z dne 15. 5. 2008 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v nepravdnem postopku, zaradi razdružitve solastnine, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Nepravdni postopek se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko N 252/2008. V postopku je bil izdan sklep o postavitvi sodnega izvedenca gradbene stroke. Okrajno sodišče je obvestilo organ za BPP, da upravičenec onemogoča izvedbo tega dokaza, ne dovoli ogleda nepremičnin, s tem pa onemogoča nadaljno izvedbo in končanje predmetnega postopka, ki ga je kot predlagatelj sam sprožil. Okrajno sodišče je pristojni organ za BPP pozvalo, da upravičenca pozove, da omogoči izvedbo tega dokaza. Vsebinsko enak dopis je organ prejel od Okrajnega sodišča 9. 4. 2018. Upravičenec je na podlagi poziva organa, da pošlje lastnoročno podpisano izjavo, da bo postavljenemu sodnemu izvedencu dovolil ogled nepremičnine, odgovoril, da je kot prejemnik BPP zavezan k racionalnosti ter, da ga čudi vztrajanje vodenja postopka z ogledom sodnega izvedenca in obsegom zadanih nalog. Opozarja, da je sklep o postavitvi sodnega izvedenca ter obseg njegovih storitev v nasprotju s sodbo Upravnega sodišča ter odločbo Inšpektorata RS, MOP. Na podlagi navedenega pristojni organ ocenjuje, da so podani dejanski razlogi za izdajo odločbe, s katero upravičencu preneha pravica do redne BPP v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov sodnega izvedenca gradbene stroke, in sicer na podlagi prvega ter tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z 42. členom ZBPP. Ugotavlja, da upravičenec ne želi izvedbe dokaza s sodnim izvedencem gradbene stroke, iz česar očitno izhaja, da upravičenec ne bi uporabil te pravne storitve oziroma ne bi založil predujma za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem gradbene stroke tudi, če bi mu njegov materialni položaj to omogočal, zaradi česar je oprostitev plačila stroškov za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem gradbene stroke očitno nerazumna. Na podlagi navedenega je pristojni organ odločil, da upravičencu delno preneha pravica do redne BPP, v preostalem pa je upravičenec še vedno upravičen do BPP v skladu z odločbo z dne 15. 5. 2008. 2. Tožnik v tožbi navaja, da ker mu je leta 2007 brat A.A. z ženo B.B. nasilno odrezal cevi centralnega ogrevanja in s tem dejanjem onemogočil uporabo skupne kurilnice, mansarde ter prehod na podstrešje stanovanjske hiše, ki se nahaja na spornem nelegalno zgrajenem prizidku, je na nepravdno sodišče vložil predlog za fizično delitev nepremičnine, nikakor pa ne v obliki etažne lastnine in še manj s prodajo oziroma civilno delitvijo. Gradbeni inšpektor je izdal odločbo o odstranitvi nelegalne gradnje in povrnitev v prejšnje stanje. Opisano stanje pomeni spremenjena dejstva, ki so bistvenega pomena v delitvenemu postopku in pomenijo neugoden čas za delitev nepremičnine, kot govori 69. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Tak odlog delitve v zakonu ni podrobneje opredeljen in se sodišče opredeli do njega za vsak primer posebej. Pravno pomemben je le vzrok, ki je prehoden, s predvidljivim prenehanjem, kar odstranitev nelegalne gradnje v fazi izvršbe vsekakor je. Fizična delitev nepremičnine, za katero se zavzema v dani situaciji, pravno ni možna. Možna je le delna delitev, ob soglasju vseh solastnikov, ki pa ne rešuje ničesar in pomeni, da bi z delitvijo nastala večja škoda, nesorazmerni stroški, hkrati pa bi bil prizadet tudi osebni in pravni interes. Sodišču je 2. 10. 2015 in kasneje predlagal, da se delitveni postopek zaustavi - odloži oziroma se razreši predhodno vprašanje - odstrani nelegalna gradnja in vzpostavi prejšnje stanje (postavi objekt v prejšnjih tlorisnih merah). Predlog je bil s strani sodišča ignoriran. Kljub odločbi gradbenega inšpektorja je sodišče 23. 8. 2016 sprejelo sklep o imenovanju sodnega izvedenca, na katerega je podal ugovor. Izvedenca je seznanil, da je na nepremičnini nelegalna gradnja ter da se zavzema za vzpostavitev zakonitega stanja pred nadaljevanjem delitvenega postopka, ter da se z ogledom nepremičnine pred izvršitvijo odločbe MOP ne strinja in ogleda ne dovoli. Sodišče ga je večkrat pozvalo, da poda soglasje k ogledu sodnega izvedenca, ki ga je zavrnil. Stališče sodišča je nepravilno, kajti dokončanje delitvenega postopka onemogoča inšpekcijski zavezanec A.A. in gradbeni inšpektorat zaradi neizvršitve izdane odločbe o odstranitvi nelegalno zgrajenega prizidka in ne on z zavzemanjem za vzpostavitev zakonitega stanja pred začetkom postopka fizične delitve nepremičnine. S takim vodenjem postopka se ne strinja, kajti nepravdno sodišče pri svoji odločitvi nasprotuje prisilnim predpisom, zavzemanju za vzpostavitev zakonitega stanja in ignorira njegove predloge o rešitvi predhodnega vprašanja oziroma odlogu delitvenega postopka. Ker sodišče ne upošteva njegovega predloga o odlogu delitve, mu ni preostalo drugega kot nasprotovanje zanj škodljivemu ogledu sodnega izvedenca. Glede na navedeno lahko sodišče zavzame stališče, da fizična delitev ni možna in opravi civilno delitev ali po dogovoru s solastniki z izplačilom lastniškega deleža. S takšnim načinom delitve pa se ne more strinjati, zato jo skuša preprečiti na opisan način. Prav tako nepravdno sodišče ni vezano na izvedbo dokaza s pomočjo sodnega izvedenca. Rezultati ogleda bi bili glede na opisano situacijo nepravilni, neuporabni, hkrati po pomenijo visok finančni strošek in ne bi odražali dejanskega stanja na parceli, ki se bo nedvomno spremenilo z odstranitvijo nelegalnega objekta in vzpostavitvijo prejšnjega stanja. Glede na to, da predlagana fizična delitev nepremičnine zaradi nelegalnih gradenj na parceli pravno ni možna, pomeni cenitev v neugodnem času. Vrednost nepremičnine v nelegalnem stanju je bistveno manjša od realne vrednosti. Ugovarja ukinitvi pravice iz BPP do kritja stroškov sodnega izvedenca gradbene stroke. Služba za BPP bi morala za objektivno presojo upravičenosti svoje odločitve opraviti vpogled v celoten spis nepravdnega sodišča, kjer bi ugotovila, da se zavzema za vzpostavitev zakonitega stanja oziroma nasprotuje zadanim nalogam sodnega izvedenca na zalogo in na nepravilnem vodenju postopka delitve nepremičnine, kjer omenjeno sodišče ves čas trajanja postopka ignorira njegove predloge in sodelovanje v postopku, hkrati pa ga poziva, da dà soglasje k sodnemu izvedencu, da opravi cenitev nelegalno zgrajenih objektov. Odločitev je zato nepravilna in nima podlage v 2., 31., 41. in 42. členu ZBPP. Pomeni grob pritisk s strani sodišča in službe za BPP na njegovo pravico do obrambe, njegove z Ustavo zagotovljene lastninske pravice, hkrati pa mu onemogoča uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti zaradi površnega sklepanja pod pretvezo onemogočanja zaključitve postopka delitve nepremičnine pred nepravdnim sodiščem, ki zaradi zgoraj opisanih dejstev niti ni možen. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku z odločbo z dne 15. 5. 2008 dodeljena BPP za oprostitev plačila stroškov sodnega nepravdnega postopka, kamor spadajo tudi stroški plačila sodnega izvedenca (26. člen ZBPP), za katere plačilo je z izpodbijano odločbo pravica prenehala.

6. Na podlagi drugega odstavka 42. člena ZBPP lahko pristojni organ izda odločbo, s katero ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP, kadar nastopijo okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP iz razloga, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. Iz navedene določbe izhaja, da mora upravičenec ves čas koriščenja BPP izpolnjevati pogoje za BPP, ter da se obseg upravičenosti do posameznih oblik BPP lahko spremeni oziroma tudi dodeli le za posamezne oblike.

7. Sodišče soglaša z organom, da okoliščina, da tožnik nasprotuje izvedbi dokaza z izvedencem gradbene stroke v nepravdnem postopku, v katerem je predlagatelj in mu je bila za sprožitev le-tega dodeljena BPP (neizvedba tega dokaza pa za nepravdni postopek pomeni prepreko za nadaljno izvedbo in končanje nepravdnega postopka, kot je opredelilo nepravdno sodišče), pomeni okoliščino, ki je organu narekovala ponovno presojo ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti in izdajo drugačne odločbe o upravičenosti do BPP v zvezi z obsegom upravičenosti, kot je bila določena z odločbo z dne 15. 5. 2008. 8. Sodišče tudi soglaša z organom, da je ob uporabi načela sorazmernosti lahko uporabil test, ki ga določa 24. člen ZBPP za presojo upravičenosti dodelitve BPP in določil drug obseg upravičenosti, kot je bil določen z odločbo z dne 15. 5. 2008, tudi za presojo upravičenosti do posamezne oblike pravne pomoči, po načelu, kolikor določba velja za več (celotno zadevo), velja tudi za manj (za posamezno obliko - 26. člen ZBPP).

9. Ugotovljena okoliščina, ki jo je navedlo nepravdno sodišče in jo je tožnik s svojo izjavo potrdil, da tožnik nasprotuje izvedbi dokaza z izvedencem in mu preprečuje, da bi izdelal mnenje na podlagi napotkov sodišča, zaradi svojega videnja rešitve zadeve (nasprotovanje izhaja tudi iz navedb tožbe), pomeni, kot je organ logično izpeljal, da tožnik v tekočem nepravdnem postopku za sedaj odvzeto obliko BPP, svojih sredstev ne bi uporabil tudi, če bi mu njegov materialni položaj to omogočal. Iz 24. člena ZBPP izhaja, da je pogoj za dodelitev BPP presoja, da zadeva ni očitno nerazumna. Iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa izhaja, da se šteje, da je zadeva očitno nesporazumna, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi, če bi ji materialni položaj to omogočil. Ob ugotovitvi, da tožnik kot prosilec očitno sam v nepravdni zadevi ne bi založil stroškov za izvedenca z nalogo, ki jo je določilo sodišče, pa je organ na podlagi pooblastila iz 42. člena ZBPP lahko odločil, kot izhaja iz izreka tako, da tožniku pravica do oprostitve stroškov za sodnega izvedenca ni več dodeljena.

10. Tožnikovi ugovori o neprimernem času za postavitev izvedenca, njegova predvidevanja glede obsega vzpostavitve prejšnjega stanja, ki naj bi bila inšpekcijskemu zavezancu (solastniku in nasprotni stranki) naložena z inšpekcijsko odločbo, ter da nepravdno sodišče ni vezano na izvedbo dokaza s pomočjo sodnega izvedenca, sploh ne v danem primeru in zadanem obsegu ter zatrjevanje o nujnosti prekinitve nepravdnega postopka, niso stvar presoje upravnega postopka. Odločitev o postavitvi izvedenca je stvar nepravdnega sodišča, ki je avtonomno pri vodenju tega postopka. V kolikor se bo zaradi neizvedbe dokaza štel predlog za umaknjen (36. člen Zakona o nepravdnem postopku), ker sodišče ne bo moglo odločiti o tožnikovem predlogu za razdružitev zaradi neizvedbe tega dokaza, bo tožnik potrebnost (primeren čas postavitve izvedenca in vse ostale ugovore, ki jih v zvezi z izvedencem navaja), lahko uveljavljal v pritožbenem postopku, torej bo njihovo pravilnost lahko preizkusil pri instančnem sodišču, za kar ima dodeljeno BPP z odločbo z dne 15. 5. 2008. Nikakor pa ni bila presoja o potrebnosti in primernosti postavitve izvedenca gradbene stroke o možnosti delitve (kot je tožnikov predlog) ob sedanjem stanju nepremičnine, stvar organa za BPP in tega sodišča. 11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.