Jedro

Prosilka ima sredstva, ki so lahko predmet stečajne mase za poplačilo njenih upnikov v osebnem stečaju, zato bi bil namen stečajnega postopka, to je sorazmerno poplačilo vseh upnikov, vsekakor dosežen. Dodelitev BPP kot oprostitev plačila predujma za začetne stroške postopka osebnega stečaja zato tudi po presoji sodišča ni v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani – v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč, prošnji prosilke A.A. ugodila in ji dodelila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Prosilka je 19. 1. 2012 vložila prošnjo za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov stečajnega postopka. Na podlagi 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za BPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. V postopku je tožena stranka ugotovila, da je tožnica od oktobra do decembra 2011 prejela dohodek v višini 2.203,42 EUR, kar obsega neto plačo tožnice. Prosilkina družina v tem obdobju ni prejela drugih dohodkov. Tožena stranka je tudi ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilke in njene družine na družinskega člana 244,82 EUR in ne presega višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, opredeljenega v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki trenutno znaša 260,00 EUR, dvakratnik znaša 520,00 EUR. Tožena stranka je tudi ugotovila, da prosilka in njena družina ne dosega in tudi ne presega višine mejnega zneska 13.780,00 EUR, opredeljenega v petem odstavku 152. člena ZUJF. Prosilkina družina nima prihrankov in nima v lasti premičnega in nepremičnega premoženja. Tožena stranka navaja določbi 12. člena in 13. člena ZBPP. Na podlagi 24. člena ZBPP je tožena stranka ugotovila, da ne obstaja relevantna okoliščina, da bi bila zadeva očitno nerazumna oziroma, da ima prosilka verjetne izglede za uspeh. Po presoji tožene stranke je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati oziroma vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke in njene družine. Prosilka prosi za BPP kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Ker je brez premoženja in ima nizke dohodke ter je prezadolžena, je pomembno, da se jo oprosti plačila teh stroškov.

Tožnica v tožbi navaja, da iz 13. točke obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilka za BPP brez premoženja in da ima nizke dohodke ter je prezadolžena. Namen postopka osebnega stečaja je, da se vsi upniki poplačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, in sicer v enakih deležih. Navaja določbo 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker je tožena stranka ugotovila, da prosilka nima premoženja in da njeni dohodki ne presegajo višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka in tako ne omogočajo kakršnihkoli poplačila prosilkinih upnikov, namen osebnega stečaja po mnenju tožeče stranke ni mogoče realizirati. V postopku osebnega stečaja bi tako nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Tožeča stranka meni, da je za prosilko očitno nerazumno začeti postopek osebnega stečaja v smislu 24. člena ZBPP in je zato potrebno prošnjo tožnice za BPP zavrniti. Sklicuje se na sodbi Upravnega sodišča RS U 21/2012 in II U 251/2012. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se prošnja za dodelitev BPP prosilke zavrne ter tožnici prisodi povrnitev stroškov tega postopka oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter tožnici prisodi stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da navedbe tožnice ne držijo. Tožeča stranka šteje, da prosilka nima dohodkov, ki bi upravičevali osebni stečaj, če prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti ter plačilo za delo obsojenca, nižjo od zneska, ki je v skladu s 102. členom Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izvzet iz izvršbe ali če prejema druge prejemke izvzete iz izvršbe po 101. členu ZIZ. Navedeni dohodki oziroma prejemki so po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzeti tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. V obravnavanem primeru pa je prosilka prejemnica osebnega dohodka v povprečni višini 734,47 EUR neto. V skladu s 102. členom ZIZ je plača prosilke omejena oziroma izvzeta iz izvršbe do višine neto minimalne plače, preostanek pa je lahko predmet izvršbe oziroma stečajne mase. Ker prosilkina plača presega znesek plače izvzet iz izvršbe (to je 584,92 EUR), je potrebno šteti, da ima dohodek za poplačilo upnikov. Ti pa morajo biti v skladu s 382. členom ZFPPIPP poplačani sorazmerno in v enakem deležu, zato je v obravnavanem primeru mogoče šteti, da bo namen stečaja realiziran, dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila predujma za stroške postopka pa ni v nasprotju s 24. členom ZBPP. Tožeča stranka je tako nepravilno ugotovila, da prosilka nima dohodka za poplačilo upnikov, ker njeni dohodki ne presegajo višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je tožena stranka ugotovila v skladu s 13. členom ZBPP, upoštevajoč družinske člane prosilke. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilke in njene družine ogroženo, če povprečni mesečni dohodek prosilke oziroma povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve. V skladu s 23. členom ZBPP je pristojni organ za BPP kot družinske člane prosilke štel njenega izven-zakonskega partnerja in mladoletno hči B.B.. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne.

Stranka z interesom, prosilka A.A., je v vlogi z dne 22. 1. 2013 navedla, da se strinja v celoti z odgovorom tožene stranke na tožbo in sicer da ob prejemanju izredno nizkega dohodka sredstva za stečajno maso ter posledično poplačilo oziroma vsaj delno poplačilo upnikov dejansko obstajajo in ne drži navedba, da sredstev za stečajno maso ni na razpolago.

Tožba se zavrne.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja v skladu s prvim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: V danem primeru je med strankama sporno vprašanje ali prosilka za BPP izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP (določba prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBPP), ki mora biti izpolnjen ob izpolnjenem finančnem pogoju (določbi 11. člena in 12. člena ZBPP). Tožena stranka je odločila na podlagi določbe prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilka vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilkin osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru je pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, tudi po mnenju sodišča izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter dopolnila v odgovoru na tožbo in s čimer se sodišče v celoti strinja.

Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri prosilki izkazane in v predmetni zadevi tudi niso sporne, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. V obravnavanem primeru mora biti poleg finančnega pogoja prosilke izkazan tudi pogoj iz 24. člena ZBPP in sicer, da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh. Prosilka je v predmetni zadevi vložila prošnjo za dodelitev BPP kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Kot je pravilno navedla že tožnica, in s čimer se sodišče tudi strinja, je namen stečajnega postopka vsaj delno poplačilo upnikov, ki morajo biti v skladu s 382. členom ZFPPIPP poplačani sorazmerno. Da je navedeno omogočeno, mora biti v stečajnemu postopku vsaj toliko sredstev, da se upniki lahko vsaj delno poplačajo, sicer namen stečajnega postopka ne bi bil dosežen. V takšnem primeru bi res v stečajnem postopku nastali zgolj stroški, upniki pa sploh ne bi bili poplačani. Pri tem pa tudi po presoji sodišča iz ugotovljenega dejanskega stanja v predmetni zadevi ne izhaja, da prosilka nima premoženja, ki bi lahko šlo v stečajno maso za poplačilo upnikov v postopku osebnega stečaja prosilke, kot to navaja tožnica (in kot je bilo v primeru sodb Upravnega sodišča RS I U 21/2012 in II U 251/2012, ki ju citira tožnica). Kot je tožnici pravilno pojasnila že tožena stranka v odgovoru na tožbo, prosilka prejema osebni dohodek v povprečni višini 734,47 EUR neto. V skladu s 102. členom ZIZ je plača prosilke izvzeta iz izvršbe do višine neto minimalne plače, preostanek pa je lahko predmet stečajne mase. Ker prosilkina plača presega znesek plače izvzet iz izvršbe (to je 584,92 EUR), je tudi po presoji sodišča potrebno šteti, da prosilka razpolaga s sredstvi za poplačilo upnikov. Navedenemu pritrjuje tudi sama prosilka, kot stranka z interesom v tem postopku. Po mnenju sodišča je v danem primeru poleg finančnega pogoja na strani prosilke kumulativno izpolnjen tudi objektivni pogoj in sicer pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ker ima prosilka sredstva, ki so lahko predmet stečajne mase za poplačilo njenih upnikov v osebnem stečaju, bi bil namen stečajnega postopka, to je sorazmerno poplačilo vseh upnikov, vsekakor dosežen. Dodelitev BPP kot oprostitev plačila predujma za začetne stroške postopka osebnega stečaja zato tudi po presoji sodišča ni v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi prvega in četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.