Jedro

Postulacijska sposobnost je pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča druge stopnje, da se revizija zavrže, razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljevana na pomanjkanju te predpostavke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 30. 11. 2007 izdalo zamudno sodbo II P 1439/2007, na podlagi katere je toženec dolžan plačati tožnici 136.078,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2007 dalje do plačila ter pravdne stroške v višini 2.203,50 EUR.1 Višje sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju VSL) je s sodbo I Cp 553/2008 z dne 4. 6. 20082 zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 1439/2007–II z dne 25. 1. 20193 zavrglo predlog toženca za obnovo postopka z dne 26. 4. 2018, ker ga je vložil osebno in ne po kvalificiranem pooblaščencu, kot to določa tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), toženec pa tudi ni izkazal, da izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Ta sklep je potrdilo VSL s sklepom I Cp 694/2019 z dne 20. 6. 2019.4 Toženec je 9. 7. 2019 vložil vlogo, ki jo je naslovil kot ugovor, v katerem je zahteval „ponovno obravnavo“. Sodišče prve stopnje štelo vlogo, kot toženčev predlog za obnovo postopka. Predlog je zavrglo s sklepom P 1439/2007– II z dne 22. 7. 2019,5 ker je vlogo vložil osebno in ne po pooblaščencu ter ker ni izkazal, da izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Toženec je zoper ta sklep vložil pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom P 1439/2007– II z dne 24. 9. 2019,6 ker toženec pritožbe ni podpisal. Ta sklep sodišča prve stopnje je potrdilo VSL s sklepom I Cp 2033/2019 z dne 12. 12. 2019.7 Toženec je 28. 1. 2020 vložil „ugovor zoper sklep II P 1439/2007 z dne 12. 12. 2019“, v katerem je zatrjeval, da ima pravico, da še enkrat zahteva soočenje na sodišču. 2. Sodišče prve stopnje je vlogo toženca z dne 28. 1. 2020 obravnavalo kot pritožbo oziroma kot revizijo zoper sklep VSL I Cp 2033/2019 z dne 12. 12. 2019. Toženčevo vlogo je z izpodbijanim sklepom zavrglo,8 ker je ugotovilo, da v obeh primerih, če se vloga obravnava, kot pritožba (redno pravno sredstvo) ali kot revizija (izredno pravno sredstvo), tako pravno sredstvo zoper sklep VSL I Cp 2033/2019 z dne 12. 12. 2019, ni dopustno.

3. Toženec v laični pritožbi navaja, da zahteva, da se znova uvede postopek ali revizija zoper zamudno sodbo, ker je pridobil nove dokaze. V nadaljevanju vloge podrobneje pojasnjuje razloge, zaradi katerih naj bi bila izkazana goljufiva ravnanja tožnice.9

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP).10 Pravno sredstvo zoper sklepa sodišča prve stopnje je pritožba. S pritožbo, ki je redno pravno sredstvo, se izpodbija sklep sodišča prve stopnje in ne sklep sodišča druge stopnje.11 Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da zoper sklep, s katerim pritožbeno sodišče potrdi sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to sodišče zavrglo pritožbo toženca, ZPP ne dopušča rednega pravnega sredstva (pritožbe). Torej, če se vloga toženca obravnava kot redno pravno sredstvo (pritožba), pritožba zoper sklep VSL I Cp 2033/2019 z dne 12. 12. 2019 ni dovoljena. Tako vlogo mora sodišče zavreči (prvi odstavek 343. člena ZPP).

6. Toženčevo vlogo pa je treba šteti kot revizijo. Tako jo je presojalo tudi sodišče prve stopnje. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdno dejanje samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vložen po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP, kakor tudi izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (prvi odstavek 91. člena ZPP). Toženec ni vložil vloge z dne 18. 1. 2020 po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje toženčevo vlogo, tudi če se obravnava kot revizija, pravilno zavrglo kot nedovoljeno.12

7. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je postulacijska sposobnost pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča druge stopnje, da se revizija zavrže, razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljevana na pomanjkanju te predpostavke.13 Upoštevati pa je treba tudi, da prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da stranke lahko vložijo revizijo (tudi) zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, revizija pa je dovoljena tudi zoper pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka.14 Revizija pa je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže (384. člen ZPP).

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 L. št. 32-34. 2 L. št. 47-49. 3 L. št. 68. 4 L. št. 80-82. 5 L. št. 86. 6 L. št. 91-92. 7 L. št. 97-99. 8 L. št. 102-103. 9 Podrobneje o teh razlogih glej pritožbo na l. št. 104. 10 Enako določa prvi odstavek 333. člena ZPP glede sodbe sodišča prve stopnje. 11 Razen v primeru 357.a člena ZPP; podrobneje v tem delu glej 3. tč. str. 2 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. 12 VSM sklep I Cp 166/2018. 13 VS RS III Ips 87/2008. 14 VS RS III Ips 62/2001.