Jedro

Zgolj dejstvo, da nekdo uporablja megafon in izvaja govor na javnem kraju in s tem moti in ovira sestanek politične stranke, ne pomeni nedostojnega vedenja v smislu 5. točke 2. člena ZJRM-1, pa čeprav s tem povzroči vznemirjenje ali razburjenje pri članih te stranke. Posebej še, ker gre na strani storilca za izvajanje svobode govora ter tudi pravice do zbiranja. Drži, da imajo pravice tudi oškodovanci (do osebnega dostojanstva, do zbiranja in združevanja), vendar to le pomeni, da je treba opraviti tehtanje med pravicami vseh udeleženih. Tako tehtanje pa brez v izreku opisanih konkretnih okoliščin in dejstev glede storilcu očitanega ravnanja ni mogoče. Prekrškovni organ se navsezadnje v pritožbi sam sklicuje na "širši kontekst krajevnih in časovnih okoliščin, motiv in nagib kršitelja in način storitve dejanja". Ničesar od tega v izreku odločbe ni navedenega, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku opisano dejanje ni prekršek, pravilen.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški storilca za pritožbeni postopek v višini 186,66 EUR bremenijo proračuna prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru ustavilo postopek zoper storilca, ker očitano dejanje ni prekršek. Iz razlogov sodbe izhaja, da v izreku opisano dejanje ni dovolj konkretizirano, da bi sodišče lahko tehtalo med z Ustavo zagotovljeno pravico storilca do javnega zborovanja ter pravicami oškodovanca do osebnega dostojanstva in njegove pravice do zbiranja in zborovanja.

2. Zoper sodbo se prekrškovni organ pritožuje. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da v odločbi o prekršku opisano ravnanje ni prekršek. Samostojna izvršitvena oblika prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1 je namreč tudi nedostojno vedenje, to je vedenje, s katerim se povzroča vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar se z žaljivimi besedami škoduje ugledu posameznika ali skupine. Ta zakonski znak je jasno zapisan v izreku odločbe, v nadaljevanju pa tudi njegova konkretizacija ("z uporabo megafona in izvajanjem svojega govora je naklepno motil in oviral sestanek politične stranke A. ter s takšnim vedenjem povzročil, vznemirjenje in razburjenje A. A. in ostalih prisotnih na sestanku"). Drži, da uporaba megafona in izvajanje govora na javnem mestu nista prepovedana z nobenim predpisom, vendar če dejanje kršitelja postavimo v širši kontekst krajevnih in časovnih okoliščin, motiva in nagiba kršitelja, načina storitve dejanja, kršitve zavarovane dobrine ter na drugi strani nastalo posledico in njeno stopnjo, lahko ugotovimo, da gre za nedostojno ravnanje po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1. Pravica do zbiranja je zagotovljena tudi oškodovancu in njegovi skupini ljudi, sestanek ni bil na javnem kraju in ni bil javne narave, saj je bil namenjen izključno povabljenim predstavnikom oškodovančeve politične stranke. Izključen namen kršitelja je bil, na nasilen način motiti in ovirati sestanek ter predstaviti svoja politična stališča. To je počel na nedostojen, neokusen in neprimeren način. Njegov zagovor, da je izvajal le ustavno pravico do svobode izražanja, ne vzdrži resne presoje. Vse navedene okoliščine je prekrškovni organ podrobno opisal v obrazložitvi odločbe o prekršku. Seveda pa vsega tega ni mogoče in niti ni zakonsko potrebno zapisati v izrek.

3. V odgovoru na pritožbo je storilec pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe. Hotel [...] je bil odprt za obiskovalce in ni bilo nikakršnih omejitev zaradi obravnavanega sestanka A, ki bi jih protestniki kršili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prekrškovni organ je v izreku svoje odločbe o prekršku navedel, da se je storilec 4.6.2021 okoli 18.15 ure na javnem kraju na terasi Hotela [...] v Izoli nedostojno vedel do A. A. in skupine prisotnih ljudi na sestanku, in sicer je z uporabo megafona in izvajanjem svojega govora naklepno motili in ovirali sestanek politične stranke A. ter s takšnim vedenjem povzročil vznemirjanje in razburjenje A. A. ter ostalih prisotnih na sestanku.

6. Izrek je najpomembnejši del odločbe, v njem morajo biti dejstva in okoliščine, ki prekršek opredeljujejo, tako konkretno in določno opisani, da je mogoče presojati pravilnost zaključkov prekrškovnega organa. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da za gornji izrek to ne velja. Zgolj dejstvo, da nekdo uporablja megafon in izvaja govor na javnem kraju in s tem moti in ovira sestanek politične stranke, ne pomeni nedostojnega vedenja v smislu 5. točke 2. člena ZJRM-11, pa čeprav s tem povzroči vznemirjenje ali razburjenje pri članih te stranke. Posebej še, ker gre na strani storilca za izvajanje svobode govora ter tudi pravice do zbiranja. Drži, da imajo pravice tudi oškodovanci (do osebnega dostojanstva, do zbiranja in združevanja), vendar to le pomeni, da je treba opraviti tehtanje med pravicami vseh udeleženih. Tako tehtanje pa brez v izreku opisanih konkretnih okoliščin in dejstev glede storilcu očitanega ravnanja ni mogoče. Prekrškovni organ se navsezadnje v pritožbi sam sklicuje na "širši kontekst krajevnih in časovnih okoliščin, motiv in nagib kršitelja in način storitve dejanja". Ničesar od tega v izreku odločbe ni navedenega2, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku opisano dejanje ni prekršek, pravilen.

7. Trditve v pritožbi, da naj sestanek ne bi bil na javnem kraju, so v nasprotju z očitkom v odločbi, v kateri prekrškovni organ storilcu očita nedostojno ravnanje na javnem prostoru.

8. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

9. Ker je bil postopek o prekršku ustavljen, stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1). Storilec je imel stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo v višini 186,66 EUR (sestava odgovora na pritožbo po 5. točki tarifne št. 41 Odvetniške tarife, materialni stroški in DDV na odvetniške storitve).

1 Nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. 2 Opis v obrazložitvi ne zadostuje.