Jedro

Razlogi, zaradi katerih je tožnik posegel v prostor, na pravilnost in zakonitost odločbe ne morejo vplivati, saj je za odločitev v postopku za izdajo inšpekcijskega ukrepa pravno pomembno samo, da investitor v času inšpekcijskega ukrepa ni imel upravnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.11.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 2.8.2000. Z njo je bilo investitorju naloženo, da mora v roku 60 dni od prejema odločbe odstraniti na zemljišču s parc. št. 89 k.o. U.: konzolno armiranobetonsko ploščo balkona tlorisnih dimenzij 1.80 m x 8.50 m. deb. = 0.14 m, s tremi ab. stebri dimenzije 0.3 m x 0.3 m, vključno s točkovnimi temelji in kovinsko ograjo, ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka); za objekt iz 1. točke velja prepoved uporabe objekta (2. toka izreka); v primeru, če investitor ne bo opravil naloženega dejanja iz 1. točke odločbe upravnega organa prve stopnje, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (3. točka izreka); stroške izvršbe bo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa (4. točka izreka); pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 78/90, 18/93 in 44/97, ZUN), ki v 1. odstavku določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Iz upravnih spisov je razvidno, da tožnik za rušenje starega balkona in postavitve novega ni imel upravne odločbe, ki bi jo moral pridobiti pred pričetkom adaptacijskih del. Njegovo sklicevanje na odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 8.6.2000 je brezpredmetno, saj se ta odločba nanaša na popravilo vodovodne napeljave, zamenjavo keramičnih ploščic in sanitarnih elementov v kopalnici, zamenjavo keramičnih ploščic na balkonu, beljenje prostorov in zamenjavo parketa, ne pa za rušenje balkona in postavitev novega. Upravni organ je pravilno uporabil določilo 73. člena ZUN, zato je odločitev tožene stranke, ki je zavrnila tožnikovo pritožbo, pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni v njegovo korist, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da določila ZUN niso smiselno in logično uporabljena. Stare keramične ploščice so bile položene na betonsko podlago, ki je bila dotrajana in razpokana. Zato je moral narediti novo betonsko podlago, na katero se polagajo keramične ploščice. Ob tem je nadomestil dotrajane lesene stebre z betonskimi, da je bil balkon zgrajen bolj varno in stabilno. Namen zakonodajalca ni bil, da se določila zakona uporabljajo dobesedno, brez upoštevanja drugih predpisov o varnosti objekta. Če bo moral vzpostaviti prejšnje stanje, bo balkon slabši in nevaren za namensko rabo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbo. Razlogi, ki jih je pri tem navedlo, so skladni s podatki v upravnih spisih, podlago pa imajo v določbi 73. člena ZUN. Tožnik za sporni poseg ni pridobil upravnega dovoljenja. Na podlagi zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 24.6.2000 je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožnik kot investitor sam izjavil, da za gradnjo balkona ni pridobil dovoljenja, ter da bo zanj zaprosil pri pristojnem organu. Vendar le vložitev zahteve za izdajo dovoljenja ne zadošča, saj mora investitor, ko prične z delom, že imeti pravnomočno dovoljenje, bodisi lokacijsko bodisi odločbo o dovolitvi priglašenih del. Odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 8.6.2000 ne predstavlja podlage za poseg v prostor, saj se le-ta, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne nanaša na obravnavani poseg.

Razlog, zaradi katerega je tožnik posegel v prostor (dotrajanost balkona), na pravilnost in zakonitost odločbe ne more vplivati, saj je za odločitev v postopku za izdajo inšpekcijskega ukrepa pravno pomembno samo, da investitor v času inšpekcijskega ukrepa ni imel ustreznega upravnega dovoljenja. Neutemeljen pa je po presoji pritožbenega sodišča tudi pritožbeni ugovor, da je bilo treba v obravnavanem primeru upoštevati predpise o varnosti objekta, saj bo balkon, če bo tožnik moral vzpostaviti prejšnje stanje, nevaren.

Presoja varnosti in stabilnosti objekta je stvar drugih postopkov in na odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.