Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razlogi v izpodbijanem sklepu so pomanjkljivi, a jih je ob upoštevanju v sklepu povzetega izvedenskega mnenja mogoče dopolniti v taki meri, da utemeljujejo sklep o obstoju zakonskih pogojev za zdravljenje osebe v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice za mesec dni.
Pritožba se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do 22. 8. 2020. 2. Nasprotna udeleženka je v pritožbi zoper navedeni sklep navedla, da je prišla v bolnišnico na obisk k svoji soimenjakinji. Zdravnici je zaupala marsikaj v zvezi s korupcijo za milijon DEM in o svoji dvojnici, ki je izvor vsega problema. Dvojnica je vpletena v gospodarski kriminal in ji je nevarna. Drži, da je šla ponoči s taksijem na policijo. Mislila je, da jo bo komisija oprostila bolezni (duševne blodnje) in podala mnenje, da je zdrava in da je vzrok bolezni le alkoholizem. Ni res, da je imela prometno nesrečo. V nesreči je bila udeležena le sama. Notranji glas ji je rekel, naj izpusti volan, zatem je zletela s ceste. Tedaj je šla prvič v B. Ni res, da je verbalno nasilna do svojcev. Obramba je včasih nujna. Bivši mož jo je večkrat fizično napadel, ker ji ni dovolil izhoda, ko je želela iti po vino. Da se po operaciji drži navodil, lahko potrdijo v psihiatrični bolnišnici. V bolnišnico pride vedno, kadar začne brskati okrog gospodarskega kriminala, a ne bo odnehala. Opisuje okoliščine ob posameznih hospitalizacijah. Nima halucinacij, mogoče jih ima pa dvojnica.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen Zakona o duševnem zdravju – v nadaljevanju ZDZdr).
5. Razlogi v izpodbijanem sklepu so pomanjkljivi, a jih je ob upoštevanju v sklepu povzetega izvedenskega mnenja mogoče dopolniti v taki meri, da utemeljujejo sklep o obstoju zakonskih pogojev za zdravljenje osebe v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice za mesec dni.
6. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, je pri nasprotni udeleženki zaradi opustitve terapije prišlo do poslabšanja psihotične motnje, v okviru katere izraža preganjalno-nanašalne blodnje. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti izvedenkine ugotovitve, da je zaradi te motnje pri udeleženki hudo motena presoja realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Ob njenih ravnanjih v preteklosti tudi ni dvoma o pravilnosti mnenja, da so ravnanja udeleženke ob poslabšanju bolezenskega stanja nepredvidljiva in lahko hudo ogrožajo zdravje ali življenje nje ali drugih oseb, niti o pravilnosti izvedenkine ugotovitve, da ta čas ne zmore sprejeti drugih oblik psihiatrične pomoči, in da je za ureditev medikamentozne terapije, ki bo zmanjšala tveganje za ogrožajoča ravnanja, potrebno enomesečno zadržanje v bolnišnici.
7. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani niti razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker še niso iztekli roki za pritožbo ostalih udeležencev v postopku, pritožbeno sodišče ni odločilo o tem, da se izpodbijani sklep potrdi.