Jedro

V obravnavanem primeru je morebitna očitna pomota izključena, saj je toženka pritožbo ne samo poslala nepristojnemu sodišču, ampak jo je nanj tudi naslovila. Čeprav toženka nima pooblaščenca, ji nikakor ni mogoče pripisati nevednosti. Toženka namreč nastopa v številnih pravdah pri sodišču prve stopnje. Sodeč po njenih vlogah v postopku, ne gre za neuko osebo. Po presoji pritožbenega sodišča zato njene pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo toženkino revizijo z dne 4. 4. 2012. Toženka se je zoper navedeni sklep pritožila zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče ugodi njeni pritožbi in dopusti revizijo.

Pritožba je prepozna.

Za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč so po 1. točki 35. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pristojna višja sodišča. Toženkino pritožbo je zato obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani.

Toženka bi morala skladno s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu svojo pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje. Namesto tega jo je naslovila in izročila Vrhovnemu sodišču RS. Iz dohodnih žigov v spisu je razvidno, da je Vrhovno sodišče RS prejelo toženkino pritožbo 8. 7. 2013, torej zadnji dan pritožbenega roka, medtem ko je pritožba na pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani prispela 10. 7. 2013, ko je pritožbeni rok že potekel. Če je vloga vezana na rok, se po prvem odstavku 112. člena ZPP šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Toženka je pritožbo poslala nepristojnemu sodišču resda pred iztekom roka, vendar je prispela k pristojnemu sodišču šele po izteku roka. V takem primeru pa se po osem odstavku 112. člena ZPP šteje, da je bila vloga pravočasno vložena le takrat, ko je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti tožnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika.

V obravnavanem primeru je morebitna očitna pomota izključena, saj je toženka pritožbo ne samo poslala nepristojnemu sodišču, ampak jo je nanj tudi naslovila. Čeprav toženka nima pooblaščenca, ji nikakor ni mogoče pripisati nevednosti. Toženka namreč nastopa v številnih pravdah pri sodišču prve stopnje. Sodeč po njenih vlogah v postopku, ne gre za neuko osebo. Po presoji pritožbenega sodišča zato njene pritožbe ni mogoče šteti za pravočasno.

Odločitev o zavrženju pritožbe temelji na 1. točki 365. člena ZPP. Ker je toženkina pritožba prepozna, vsebinsko odločanje o njej ni dopustno. Ne glede na to pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je v sporih majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani, po osmem odstavku 458. člena ZPP revizija izrecno izključena. To pomeni, da toženka v nobenem primeru ne bi mogla doseči revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njene revizije pravilna.