Jedro

Hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS je časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj okrajni oziroma okrožni sodnik napreduje na položaj svetnika takrat, ko bi sicer redno napredoval, ob dodatnih pogojih, da je pred tem že dopolnil starost petinštiridesetih let in da je z oceno sodniške službe za zadnje 3-letno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba tožene stranke z dne 6.11.2003, odpravi. Odločba Sodnega sveta z dne 25.9.2003, se odpravi v delu, ki se glasi: „z dnem 25.9.2003“ in se v tem delu nadomesti z besedilom „z dnem 19.10.002“.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odločba US) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.11.2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper svojo odločbo z dne 25.9.2003, s katero je tožnica s 25.9.2003 (dnem seje tožene stranke) napredovala na položaj svetnice ter bila uvrščena v plačilni razred 3,14. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka o napredovanju tožnice odločila na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o sodniški službi (ZSS, Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01 in 67/02), ki obravnava hitrejše napredovanje. Nadalje navaja, da se na določbo četrtega odstavka 27. člena ZSS veže tretja alinea tretjega odstavka 34. člena ZSS. Sprejema stališče tožene stranke, da takšno napredovanje nastopi z dnem seje tožene stranke. Meni, da je takšno stališče razumljivo, ker morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Zavrača tožničino razlago, da bi moralo biti hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS vezano na čas, ki je vezan na datum njene izvolitve. Takšne razlage ni mogoče sprejeti niti ob upoštevanju 26. člena oziroma tretjega odstavka 27. člena ZSS, saj obe navedeni določili obravnavata redno napredovanje, zato ju ni mogoče uporabiti pri razlagi določila četrtega odstavka 27. člena ZSS. Navaja, da določbe ZSS ne predvidevajo načina napredovanja, ki ga tožnica predlaga s tožbo, to je, da bi napredovala z 19.10.2002 v višji plačilni razred 2,94 in da bi bila isti dan imenovana na položaj svetnice okrožnega sodišča ter uvrščena v plačilni razred 3,14. Eno je redno napredovanje po 26. členu ZSS, drugo pa hitrejše napredovanje po četrtem dostavku 27. člena ZSS. Poleg tega pa dne 19.10.2002 še ni bila izdelana ocena sodniške službe in tožnica ni izpolnjevala pogojev za hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS.

Tožnica v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je dne 19.10.2002 izpolnjevala pogoje za redno napredovanje, zato je s tem dnem upravičena do napredovanja v višji plačilni razred 2,94. Da se pri rednem napredovanju upošteva datum poteka treh let od nastopa sodniške službe, izhaja iz 26. člena ZSS. Meni, da gre za avtomatizem, razen če je z oceno ugotovljeno, da kandidat pogojev ne izpolnjuje. Na takšno razlago naj bi napotoval tudi četrti odstavek 24. člena ZSS, iz katerega izhaja, da učinkuje ugotovitev za nazaj. Navaja, da je praksa sodnega sveta glede datuma imenovanja na položaj svetnika drugačna, če gre za svetnika višjega ali vrhovnega sodišča, ZSS pa nima določbe, ki bi takšno razlikovanje utemeljevala. Ocena sodniške službe lahko pomeni le, da je postopek zaradi njene izdelave daljši, ne pa tudi drugačnega rezultata, če so pogoji za napredovanje izpolnjeni. Toženčeve navedbe, da bi bil mogoč predlog za izdelavo ocene sodniške službe pred potekom treh let, kar naj bi omogočilo datumsko ugodnejše napredovanje, ocenjuje kot poseg v pravico, saj je napredovanje odvisno od izpolnjevanja pogojev, ne pa od drugih okoliščin. Prav to naj bi se zgodilo pri obravnavi šestih sodnic istega sodišča. Za tri je sodni svet o hitrejšem napredovanju odločal pred dopusti, za ostale pa septembra 2003. Meni, da je takšno odločanje v nasprotju z enakostjo in enakopravnostjo sodnikov, še zlasti pa s 4. členom ZSS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Glede na določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da tožničina pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zaradi navedenega pritožbo v skladu z navedeno določbo ZUS-1 obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna z uveljavitvijo ZUS-1, to je s 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), na katero pa sicer vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

V obravnavani zadevi je sporno, od kdaj gre tožnici napredovanje na položaj svetnice okrožnega sodišča na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZSS, veljavnega v času izdaje prvostopne odločbe.

Po četrtem odstavku 27. člena ZSS okrajni ali okrožni sodnik pridobi položaj svetnika pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Stališče sodišča prve stopnje in tožene stranke, da pridobi sodnik položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodnika po četrtem odstavku 27. člena ZSS šele z dnem seje sodnega sveta, po presoji pritožbenega sodišča nima podlage v zakonskih določbah. Že iz gramatikalne razlage zakonskega besedila četrtega odstavka 27. člena ZSS namreč izhaja, da sodnik položaj svetnika pridobi, ko bi sicer po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti prvič napredoval, torej ko bi bili sicer izpolnjeni pogoji za redno napredovanje po določbi 26. člena ZSS. To pa je po preteku treh let od zadnjega napredovanja. Takšna razlaga je skladna z določbami 24. in 26. člena ZSS, iz katerih izhaja, da je sodniku z zakonom zagotovljena pravica do napredovanja vsaka tri leta pod pogoji, ki jih določa zakon, vrsta napredovanja pa je odvisna od ocene sodniške službe. Prvi odstavek 24. člena ZSS namreč določa, da sodnik z nastopom sodniške službe pridobi pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. V drugem odstavku istega člena ZSS določa, da napredovanje zajema napredovanje v plačilnih razredih, napredovanje na višje sodniško mesto in na položaj svetnika. Po 26. členu ZSS pa sodnik napreduje v višji plačilni razred vsake tri leta v skladu z določbami tega zakona, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča. Hitrejše napredovanju po četrtem odstavku 27. člena ZSS je torej časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj okrajni oziroma okrožni sodnik napreduje na položaj svetnika takrat, ko bi sicer redno napredoval, ob dodatnih pogojih, da je pred tem že dopolnil starost petinštiridesetih let in da je z oceno sodniške službe za zadnje 3-letno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje. Pravilnost stališča vrhovnega sodišča pa potrjuje tudi dejstvo, da bi bil sicer sodnik v nasprotnem primeru, torej če bi obveljalo izpodbijano stališče sodišča prve stopnje in tožene stranke, v nasprotju z določbami 24. in 26. člena ZSS prikrajšan za napredovanje za obdobje od dneva po preteku treh let od zadnjega napredovanja pa do dneva odločitve tožene stranke o hitrejšem napredovanju.

Glede na navedeno tudi ni utemeljeno različno obravnavanje napredovanja po tretjem in četrtem odstavku 27. člena ZSS, na katerega se sklicujeta sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Ni namreč pomembno, da gre pri napredovanju po tretjem odstavku 27. člena ZSS za redno napredovanje, po četrtem odstavku pa za hitrejše napredovanje, niti da je treba po četrtem odstavku izpolnjevati še dodatni pogoj (ocena sodniške službe, iz katere izhajajo pogoji za hitrejše napredovanje), saj nobena od navedenih razlik med tretjim in četrtim odstavkom 27. člena ZSS ne utemeljuje različnega obravnavanja napredovanja glede trenutka pridobitve pravic iz napredovanja. Ocena sodniške službe je potrebna tudi za odločanje o rednem napredovanju. To izhaja iz določb tretjega odstavka 24., 26., prvega odstavka 28. člena in 32. člena ZSS. V tretjem odstavku 24. člena ZSS je določeno, da o napredovanju v plačni razred in napredovanju na položaj svetnika odloča sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča, po izvedenem postopku ugotavljanja strokovnosti in uspešnosti sodnika. Po 26. členu ZSS sodnik napreduje v višji plačni razred vsaka tri leta v skladu z določbami tega zakona, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča. Iz prvega odstavka 28. člena ZSS izhaja, da mora sodni svet pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje. Po določbi 32. člena ZSS pa z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik: 1. ne ustreza sodniški službi; 2. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje; 3. izpolnjuje pogoje za napredovanje; 4. izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Vsako napredovanje je torej mogoče le ob pozitivni oceni sodniške službe. Da napredovanje v višji plačilni razred ni mogoče brez pozitivne ocene sodniške službe, izhaja tudi iz prvega odstavka 34. člena ZSS. Ocena po četrtem odstavku 27. člena ZSS pa se od siceršnje ocene sodniške službe razlikuje le po tem, da mora iz nje izhajati izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje. Opisana razlika pa po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja podlage za različno obravnavanje rednega in hitrejšega sodniškega napredovanja v takšnem smislu, da bi lahko datum izdelave sodniške ocene pri hitrejšem napredovanju (v nasprotju z rednim napredovanjem) lahko vplival na čas pridobitve pravic iz napredovanja. Izdelava ocene sodniške službe vpliva le na čas, ko sodni svet lahko odloči, ali sodnik izpolnjuje pogoje za posamezno obliko napredovanja, ne pa tudi na to, kdaj sodnik pridobi pravice iz napredovanja.

Na podlagi navedenega vrhovno sodišče ocenjuje, da je bilo v obravnavani zadevi glede vprašanja, kdaj gre na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZSS tožnici napredovanje na položaj svetnice okrožnega sodišča, materialno pravo zmotno uporabljeno. Tožnica je glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, položaj svetnice okrožnega sodišča namreč pridobila že s pretekom treh let od imenovanja v sodniško funkcijo, tj. 19.10.2002, ne pa šele z dnem odločitve sodnega sveta dne 25.9.2003. Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji ter spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke z dne 6.11.2003, odpravilo v celoti, odločbo tožene stranke z dne 25.9.2003, pa je na podlagi prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-1, Uradni list RS, ŠT. 24/06-ZUP-UPB2, 105/06, 126/07 in 65/08) odpravilo v delu, ki se nanaša na datum imenovanja tožnice na položaj svetnice okrožnega sodišča ter v temu obsegu samo odločilo, da se tožnica na položaj svetnice okrožnega sodišča imenuje z dnem 19.10.2002 (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).