Jedro

Ob nespremenjenem dejanskem stanju je ostala ista tudi pravna podlaga zahtevka. Zato organ za BPP ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejel o prejšnjih zahtevkih, oziroma je moral, tako kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, novo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 23. 9. 2013. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnik 23. 9. 2013 pri Okrajnem sodišču v Domžalah vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje ter kot oprostitev plačila stroškov v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah I K 18202/2011, zoper obdolžena A.A. in B.B.. Organ za BPP je ugotovil, da je bila z odločbo št. Bpp 1011/2011 z dne 19. 4. 2011 zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod I Kpd 18202/2011. Z odločbo št. Bpp 306/2013 z dne 6. 2. 2013 pa je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko preiskovalni dejavnosti, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod I Kpd 18202/2011. Obe odločbi sta pravnomočni. Organ za BPP ugotavlja, da gre za zahtevek, o katerem je že odločeno. Iz obeh zavrnilnih odločb izhaja, da je bil razlog zavrnitve neizpolnjevanje vsebinskega kriterija – očitna nerazumnost zadeve v smislu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) oziroma ugotovitev, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. V predmetnem postopku prosilec ni zatrjeval drugačnega dejanskega stanja v smeri, da bi bil vsebinski kriterij izpolnjen (gre za isti kazenski postopek pred istim sodiščem zoper ista obdolženca zaradi suma storitve istih kaznivih dejanj, ki je iz faze „Kpd“ prešel v fazo „K“), prav tako se ni spremenila pravna podlaga. Organ za BPP je tožnikovo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgel skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo, ker se z njo ne strinja. Meni, da sodišče razlaga svoje trditve brez osnove in brez dokazne podlage. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Napačno ugotavlja, da so zadeve že zaključene. To bodo šele takrat, ko se bo ravnalo zakonito in se bo pošteno razsojalo. Organ za BPP napačno ugotavlja, da nima izgledov za uspeh v pritožbi. Na tak način se ne sme odločati, ne odloča se zakonito, ker tožniku ni nudena brezplačna pravna pomoč. Tožnik ne pozna zakonodaje, pritožbe ni mogel napisati tako, kot ni to naredil pravnik, ker je ostal brez premoženja, si odvetnika ne more privoščiti. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Hkrati je tožnik zaprosil tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu in za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka i sodnih taks.

Toženka je predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 23. 9. 2013 zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ zahtevo zavrže, če je že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Identičnost zadeve je organ za BPP ugotavljal tako, da je preveril tožnikova zahtevka za dodelitev brezplačne pravne pomoči, o katerih je odločil z odločbama št. Bpp 1011/2011 z dne 19. 4. 2011 in št. Bpp 306/2013 z dne 6. 2. 2013, s katerima je zahtevka zavrnil. Z obema zahtevkoma je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z istim kazenskim postopkom, kot zaproša za pravno pomoč sedaj, oziroma glede na ista obdolženca in suma storitve istih kaznivih dejanj. Nadalje je organ za BPP ugotovil, da tožnik ni navedel nobenih novih dejstev, iz katerih bi izhajal drugačen dejanski stan od tistega, na katerem je temeljil svoja prva zahtevka. Ob nespremenjenem dejanskem stanju je ostala ista tudi pravna podlaga zahtevka. Zato organ za BPP ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejel o prejšnjih zahtevkih, oziroma je moral, tako kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, novo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavreči. Tožnikova, 23. 9. 2013 vložena zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči, torej ni prestala formalnega preizkusa za odločanje. Organ za BPP je po vsebini ni obravnaval. Tožnik v tožbi zmotno meni, da je napačno ugotovil, da s svojo zahtevo nima izgledov za uspeh. Organ za BPP je ugotovil, da je o identičnih zahtevah že odločil in da so te odločitve pravnomočne. Njihova zakonitost je bila preizkušena tudi v upravnem sporu (I U 1055/2011 in I U 435/2013), zato tožnik neutemeljeno navaja, da je bilo napačno ugotovljeno, da so zadeve zaključene. Glede na navedeno je po presoji sodišča organ za BPP zaradi procesnih ovir ponovno vlogo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgel. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni posebej odločalo, ker je tožnik plačila taks v obravnavni zadevi oproščen že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu pa je bila z odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 313/2013-4 z dne 22. 1. 2014 zavrnjena.