Jedro

Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Z odločitvijo bi se torej njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

Potem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja in v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala druga dolžnica konkretizirano navajati, v čem bi ji vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Prva in druga dolžnica nosita sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Sodišče prve stopnje je na predlog upnice s sklepom Zg 18/2023 z dne 21. 9. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je dolžnicama prepovedalo a) izvedbo zasedanja skupščine, sklicane za dne 22. 9. 2023, oziroma izvedbo ponovnega zasedanja skupščine, sklicane za dne 25. 9. 2023 in b) na skupščini iz predhodne točke a) sprejem vsakršnega ali kateregakoli sklepa oziroma sklepov, kot izhajajo iz dnevnega reda, vsebovanega v sklicu skupščine z dne 13. 9. 2023. Za primer kršitve prepovedi je določilo izrek denarne kazni v znesku 500.000 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti. Upnici je naložilo, da v roku 30 dni vloži tožbo za opravičbo izdane začasne odredbe, ki velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom Zg 18/2023 z dne 17. 11. 2023 ugovor druge dolžnice zoper izdano začasno odredbo v celoti zavrnilo. Po pritožbi druge dolžnice je navedeni sklep višje sodišče s sklepom I Cpg 8/2024 z dne 12. 3. 2024 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker v izpodbijanemu sklepu niso bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

3.Upnica je v nadaljevanju postopka zavarovanja predlog za izdajo začasne odredbe umaknila. Sodišče prve stopnje je s sklepom Zg 7/2024 z dne 20. 5. 2024 postopek zavarovanja ustavilo. Ta sklep je z dnem 30. 5. 2024 postal pravnomočen.

4.Druga dolžnica je v vlogi z dne 27. 5. 2024 sodišče prve stopnje pozvala, da odloči o njenem ugovoru z dne 5. 10. 2023 zoper izdano začasno odredbo.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Zg 7/2024 z dne 29. 10. 2024 zavrglo ugovor druge dolžnice z dne 5. 10. 2023.

Pritožba druge dolžnice

6.Druga dolžnica se je pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru zoper sklep Zg 18/2023 z dne 21. 9. 2023 ugodi. Podrejeno je predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev vseh stroškov postopka zavarovanja in stroškov tega pritožbenega postopka.

7.Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

8.Prva dolžnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter od druge dolžnice zahtevala povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožbena presoja

9.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zaradi ustavitve postopka zavarovanja ne odloča meritorno o vloženem pravnem sredstvu, zato je ugovor zavrglo. Zavzelo je stališče, da mora biti za dovoljenost ugovora podan pravni interes. Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pravnem sredstvu. Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Z odločitvijo bi se torej njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

10.Višje sodišče ugotavlja, da druga dolžnica v vlogi z dne 27. 5. 2024, s katero je od sodišča prve stopnje terjala, da odloči o njenem ugovoru, ni navajala, v čem je njen pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. V navedeni vlogi ni navedb o tem, v čem bi se z vsebinsko odločitvijo izboljšal njen pravni položaj glede konkretnega predloga za zavarovanje, navkljub predhodno podanemu upnikovemu umiku in pravnomočni ustavitvi postopka zavarovanja. Do boljšega položaja, kot je prenehanje začasne odredbe, do katerega je prišlo v posledici umika predloga, namreč druga dolžnica ne more priti. Kaj drugega bi ji prinesla vsebinska odločitev, pa ni navedla. Potem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja in v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala druga dolžnica konkretizirano navajati, v čem bi ji vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ker v navedeni vlogi tega ni zmogla, poleg tega pa je sama navajala, da je v teku postopek po tožbi zaradi opravičbe začasne odredbe, se neutemeljeno zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje po umiku predloga za zavarovanje vsebinsko obravnavati njen ugovor.

11.V skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Ugovor je dovoljen, če ga vloži dolžnik, ki se mu ni odpovedal ali ga umaknil in ima pravni interes (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru druge dolžnice z zavrženjem in za odločitev navedlo razlog, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila drugi dolžnici odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje. Drugi dolžnici tudi ni bila odvzeta pravica do odškodnine na podlagi 279. člena ZIZ, saj ima po navedenem določilu dolžnik pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena ali je upnik ni opravičil. Pritožnica pa je sama navedla, da je upnica za opravičbo izdane začasne odredbe vložila tožbo. In v tem postopku bo sodišče prve stopnje utemeljenost zahtevka upnice in nasprotne navedbe in dokaze druge dolžnice presojalo s stopnjo gotovosti in ne s stopnjo verjetnosti, kot v postopku zavarovanja. Kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja, si je sodišče prve stopnje do odločitve o glavni stvari v pravdnem postopku V Pg 1581/2023 pridržalo tudi odločitev o stroških postopka zavarovanja. Zato tudi v stroškovnem smislu za drugo dolžnico zaradi ustavitve postopka zavarovanja in zavrženja ugovora niso nastale posledice.

12.Drži pritožbeni očitek, da je pravno nerelevantno sklicevanje sodišča prve stopnje na drugi odstavek 76. člena ZIZ, ki določa, da kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Navedeno zakonsko določilo je namreč lahko relevantno v zvezi z ustavitvijo postopka zavarovanja, ne pa v zvezi z zavrženjem ugovora. Ker je zavezujoč izrek, ne pa razlogi sodišča prve stopnje v obrazložitvi, ki za presojo izpodbijanega sklepa niti niso pravno odločilni, se višje sodišče do pritožbenih razlogov glede pravilne uporabe 76. člena ZIZ ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Pritožnica nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je sklep o ustavitvi postopka zavarovanja postal pravnomočen 20. 5. 2024. Višje sodišče ugotavlja, da gre za očitno pisno pomoto sodišča pri navedbi dneva pravnomočnosti, saj je iz podatkov v spisu in zaznamka na izpodbijanem sklepu (k r. št. spisa 24 priložene povratnice) razvidno, da je bil 20. 5. 2024 izpodbijani sklep izdan, vsem strankam vročen 21. 5. 2024 (ob tem je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je bil sklep drugi dolžnici vročen 21. 5. 2023 - tu gre za očitno pisno pomoto, tokrat pritožnice, pri navedbi leta vročitve) in je po izteku osem dnevnega pritožbenega roka 30. 5. 2024 postal pravnomočen.

14.Nadalje je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje vlogo druge dolžnice z dne 27. 5. 2024 šteti za pravočasno pritožbo. V navedeni vlogi je druga dolžnica sodišče prve stopnje pozvala k izdaji sklepa o ugovoru zoper izdano začasno odredbo iz razloga, da ustavitev postopka ne preprečuje meritornega odločanja o njenem ugovoru. Ta razlog ponavlja tudi v pritožbi. Vendar v vlogi z dne 27. 5. 2024, ki jo je vložila po pooblaščenem odvetniku, izdanega sklepa o ustavitvi postopka ni izpodbijala z nobenimi razlogi, niti posredno niti neposredno. Zato je neutemeljeno stališče, da gre za pravočasno pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi se po mnenju sodišča prve stopnje morala druga dolžnica zoper sklep o ustavitvi postopka pritožiti, da bi ohranila pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. Takšno stališče oziroma pravno sklepanje sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.

15.Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker višje sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Druga dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Tudi prva dolžnica sama nosi svoje pritožbene stroške. Njen strošek za odgovor na pritožbo namreč ne predstavlja potrebnega pritožbenega stroška nasprotne stranke, ki ga je dolžna povrniti druga dolžnica.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 58, 58/4, 76, 76/2, 239, 279 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.