Jedro

Nerazdelna odgovornost za plačilo stroškov postopka je predpisana za primer nerazdelne odgovornosti za izpolnitev glavne stvari.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se 2. točka izreka spremni tako, da se glasi: „Pravdne stroške v višini 1.244,64 EUR sta toženca v roku 15. dni od vročitve drugostopenjske sodbe dolžna tožeči stranki plačati vsak do ene polovice, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.“ V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Drugo tožena stranka in tožeča stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje drugo toženi stranki naložilo obveznost, da izstavi za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na podlagi katere se bo pri nepremičnini 13.E (i.d. stavbe x) vknjižila lastninska pravica v korist prvo tožene stranke do celote (I. točka izreka). Tožencema je naložilo obveznost, da tožeči stranki nerazdelno plačata pravdne stroške v višini 1.244,64 € (II. točka izreka). V presežku, krajši paricijski rok, je tožbeni zahtevek zavrnjen (III. točka izreka).

2.Zoper stroškovni del odločitve (II. točko izreka) se pritožuje drugo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožeča stranka njej dolžna povrniti pravdne stroške. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da ni dolžna plačevati pravdnih stroškov, ker je tožbeni zahtevek pripoznala. Na podlagi 157. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) bi tožeča stranka morala njej povrniti pravdne stroške. Ne soglaša s stališčem, da gre v obravnavanem primeru za položaj nujnega enotnega sosporništva, saj z drugo toženo stranko ni bila v pravnem razmerju. Tudi s tem, da je zahtevek pripoznala, enotno nujno sosporništvo ni nastalo. Opozarja, da je postopek potekal napačno, saj bi jo morala tožeča stranka pred pravdo pozvati, da ji predloži listino o prenosu lastnine oziroma da izda listino, na podlagi katere bi bil mogoč prenos lastninske pravice na kupca. Meni, da tudi v primeru, če bi v obravnavani zadevi šlo za nujno sosporništvo, sodišče tistih, ki so v skladu s 4. odstavkom 161. člena ZPP pripoznali tožbeni zahtevek, ne more obsoditi na plačilo pravdnih stroškov.

3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da sta toženca nujna in enotna sospornika. Opozarja, da pripoznava le enega izmed njiju nima pravnega učinka v smislu izdaje sodbe na podlagi pripoznave in naložitve pravdnih stroškov tožeči stranki. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeni trditvi, da v obravnavani zadevi toženca nista nujna in enotna sospornika, ni mogoče slediti. Tožeča stranka kot upnica na podlagi 5. odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju zahteva vknjižbo lastninske pravice na dolžnika (prvo toženo stranko). Zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine je drugo tožena stranka, saj prenos lastninske pravice na podlagi pravnega posla, s katerim je stanovanje odsvojila, v zemljiški knjigi ni bil izveden. Ker zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 v 150. čl. določa, da je vpis proti osebi, v korist katere je pravica vknjižena, dovoljen na podlagi sodne odločbe, ki učinkuje proti tej osebi, drugo tožena stranka v postopku mora sodelovati. Na osnovi 168. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju se vpis v zemljiški knjigi dovoljuje le ob predhodni ugotovitvi, da je obstajal pravni posel (ustrezna listina), zato je moral tožnik s tožbo nujno zajeti tudi prvega toženca. Po naravi stvari je spor mogoče rešiti samo na enak način za oba toženca. Toženca sta torej nujna in enotna sospornika. Ne zaradi pripoznave zahtevka, kot napačno razloguje pritožba, ampak iz zgoraj navedenih razlogov.

6.Zaradi enotnega sosporništva toženca lahko le oba skupaj učinkovito pripoznata tožbeni zahtevek in pogojev za izdajo sodbe na podlagi pripoznave ni. Podani so pogoji za izdajo zamudne sodbe in prvostopenjsko sodišče je razloge za njeno izdajo izčrpno in prepričljivo obrazložilo.

7.S pritožbenim stališčem, da drugo tožena stranka zaradi pripoznave zahtevka tožeči stranki ni dolžna povrniti pravdnih stroškov, ampak je ona na podlagi 157. člena ZPP upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, ni mogoče soglašati. S 157. čl. ZPP sta za odločitev, za kakršno se pritožnica zavzema, predpisana dva pogoja: da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in da je tožbeni zahtevek pripoznala. Prvi pogoj ni izpolnjen. Drugo tožena stranka je s tem, ko po sklenitvi zavezovalnega pravnega posla oz. ob vknjižbi nepremičnine v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižnega stanja ni uredila, sama zakrivila, da mora sodelovati v tem pravdnem postopku. Ker tudi prvi toženec nima interesa za ureditev zemljiškoknjižnega stanja, toženca pa sta enotna sospornika, je bila tožba potrebna.

8.Utemeljeno pa pritožba graja odločitev, da sta toženca stroške dolžna plačati nerazdelno. S 161. čl. ZPP je namreč določeno, da sosporniki stroške krijejo po enakih delih oz. v primeru razlike glede njihovega deleža pri spornem predmetu, lahko tudi v drugačnem razmerju (1. in 2. odstavek 161. čl. ZPP). Nerazdelna odgovornost za plačilo stroškov postopka je predpisana za primer nerazdelne odgovornosti za izpolnitev glavne stvari, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre (predmet zahtevka ni nerazdelna obveznost – izdaja listine je naložena drugo toženi stranki). Kakšnih posebnih stroškov nobeden od tožencev ni povzročil, zato uporaba 4. odstavka 161. čl. ZPP ne pride v poštev.

9.Ker je pritožba delno utemeljena, je stroškovni del odločitve spremenjen tako, da sta toženca pravdne stroške tožeči stranki dolžna povrniti po enakih delih (358. čl. ZPP). Ker je uspeh pritožnika le delen, tožeča stranka pa je imela stroške s sestavo odgovora na pritožbo, je primerno, da pritožnik in tožeča stranka krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 165. čl. v zvezi z 2. odstavkom 154. čl. ZPP).