Jedro

Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba razveljavi ter tožba zavrže. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 17.480,00 SIT, v 15-ih dneh.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi bila tožena stranka tožeči dolžna zagotoviti oskrbo z neoporečno pitno vodo na kmetiji S... v Ž... z očiščenjem obstoječega zajetja oz. z izgradnjo novega zajetja in ji zavarovati njen vodni vir pred onesnaženjem. Obenem je tožeči stranki naložilo, naj v 15-ih dneh povrne pravdne stroške toženi stranki v višini 17.480,00 SIT. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Pritožnica navaja, da je imela tožeča stranka stalen lasten vodni vir, ki je postal zaradi posegov v cesto neuporaben. Pritožnica vnovič poudarja, da je tožena stranka po Zakonu o lokalni samoupravi dolžna skrbeti tudi za oskrbo s pitno vodo. Tožena stranka pa ni storila ničesar, zato je tožnici kršena njena ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja. Pritožnica zaključuje, da ima pravni interes za zavarovanje starega vodnega vira, ker bi ta prišel prav v sušnih obdobjih. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe najprej ugotavljalo, ali obravnavana zadeva spada v sodno pristojnost. Odgovor je negativen. Tožnica svoj zahtevek utemeljuje s tem, da je tožena stranka na podlagi 21. čl. Zakona o lokalni samoupravi - ZLS dolžna skrbeti za preskrbo z neoporečno vodo. V sodno pristojnost spadajo spori civilnopravne narave. Zadeva je civilnopravne narave, če gre za spor iz osebnih ali rodbinskih razmerij, iz delovnih razmerij ter iz premoženjskih razmerij in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb (1. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77). V obravnavani zadevi sta stranki fizična in pravna oseba - občina. Občina je oseba javnega prava, ki v pravnih razmerjih lahko nastopa kot prirejen pravni subjekt, lahko pa je njena vloga tudi oblastne narave. V obravnavani zadevi se tožnica sklicuje na zakonsko dolžnost občine, da skrbi za preskrbo z neoporečno vodo. Ta dolžnost je navedena v 21. členu ZLS, ki zarisuje delovno področje občin. Ta naloga občine predstavlja servisno funkcijo, ki je oblastne narave. Iz tega izhaja, da pravdni stranki v obravnavani zadevi nista prirejena pravna subjekta, zatrjevano razmerje pa ni civilnopravno razmerje in zadeva ne spada v sodno pristojnost. Če je bilo na prvi stopnji odločeno o zahtevku, pa pritožbeno sodišče ugotovi, da ne gre za zadevo iz sodne pristojnosti, je podana bistvena kršitev pravdnega postopka iz 3. točke 354/2 čl. ZPP/77. V takšnem primeru sodišče razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo (369/2 ZPP/77). Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov odločilo tako, kot je razvidno v izreku ter se posledično s pritožbo ni vsebinsko ukvarjalo. Odločitev o stroških postopka temelji na zakonskem določilu 166/2 ZPP/77.