Jedro

Ker je dovoljenost procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje revizije, lahko tudi v primeru že dopuščene revizije pride do situacije, da mora revizijsko sodišče revizijo zavreči zaradi njene nedovoljenosti iz razlogov, ki so obstajali že v fazi odločanja o dopustitvi revizije, pa zanje revizijsko sodišče ni vedelo.

V tožbi le ena navedena vrednost spornega predmeta se upošteva za glavni ali primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega oziroma sekundarnega.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženka sama krije stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo glavni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so vsi trije lokali desno od vhoda v pritličju stanovanjske stavbe na parc. št. 1692, vl. št. ... k.o. ..., v lasti tožnice in s tem zahtevkom povezani dajatveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis tožničine izključne lastninske pravice na teh lokalih. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so vsi lokali v pritličju navedene stavbe v solasti vsake od pravdnih strank do ene polovice in z njim povezani dajatveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis tožničine solastninske pravice do ene polovice tudi na poslovnem prostoru na skrajni desni strani te stanovanjske stavbe. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo o zavrnitvi glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka.

3. Proti odločitvi pritožbenega sodišča je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče mu je delno ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali izrek pritožbene sodbe nasprotuje njenim razlogom glede potrditve zavrnitve podrejenega tožbenega zahtevka.

4. Tožnica v dopuščeni reviziji podrobneje razlaga, zakaj uveljavlja, da je glede zavrnitve pritožbe proti odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka podana uveljavljana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), izven okvirja dopustitve revizije pa graja tudi materialnopravne razloge prvostopenjskega sodišča. Predlaga tako ugoditev reviziji, da se pritožbi ugodi in prvostopenjska sodba spremeni tako, da se ugodi podrejenemu tožbenemu zahtevku oziroma da se pritožbena sodba razveljavi in zadeva vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru zatrjuje njeno neutemeljenost in zato predlaga zavrnitev.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Vprašanje dovoljenosti revizije je procesna predpostavka, ki jo določa zakon, na katero mora revizijsko sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti in ki ima zato prednost pred dopustitvijo revizije. V fazi odločanja o dopustitvi revizije se lahko zgodi, da revizijsko sodišče nima dovolj podatkov, da bi podvomilo v dovoljenost revizije in preverilo potrebne okoliščine, saj razpolaga le s podatki iz predloga za dopustitev revizije in iz priložene sodbe pritožbenega sodišča. Šele s predložitvijo dopuščene revizije skupaj s celotnim spisom se lahko vprašanje same dovoljenosti jasno zaustavi in tudi preveri. Ker je dovoljenost procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje revizije, lahko tudi v primeru že dopuščene revizije pride do situacije, da mora revizijsko sodišče revizijo zavreči zaradi njene nedovoljenosti iz razlogov, ki so obstajali že v fazi odločanja o dopustitvi revizije, pa zanje revizijsko sodišče ni vedelo.

8. V tej zadevi sta glavni in podrejeni tožbeni zahtevek različna tako glede samega predmeta kot tudi glede pravne in dejanske podlage. Z glavnim tožbenim zahtevkom tožnica zahteva ugotovitev svoje izključne lastninske pravice na treh poslovnih prostorih desno od vhoda v stanovanjsko zgradbo (ter temu ustrezen dajatveni zahtevek), s podrejenim pa ugotovitev solastninske pravice vsake od pravdnih strank do ene polovice na vseh lokalih v pritličju iste stavbe, torej tudi na enem lokalu levo od vhoda v stanovanjsko stavbo (v dajatvenem zahtevku pa terja le izstavitev zemljiškoknjižnega dovoljenja za vpis lastninske pravice do ene polovice na njeno ime na poslovnem prostoru skrajno desno od vhoda v stavbo). Poslovni prostor levo od vhoda je po neprerekanih trditvah odgovora na tožbo po površini enak vsoti površine vseh treh poslovnih prostorov na desni strani. Predmeta obeh tožbenih zahtevkov se torej razlikujeta. Sama trditvena podlaga glavnega zahtevka temelji na taki razlagi kupne pogodbe z 18. 10. 1954, po kateri naj ne bi šlo za kupoprodajo, temveč le za dogovor o uporabi oziroma hasnovanju hiše. V trditveni podlagi glede podrejenega tožbenega zahtevka tožnica sicer pristaja na razlago, da gre za pogodbo o prodaji solastninskega deleža, zatrjuje pa nepravilnost vseh ostalih nadaljnjih pravnih dogodkov, predvsem v zvezi z nacionalizacijo, pri kateri graja izvzetje iz nacionalizacije glede skrajno desnega poslovnega prostora in njegovo prepustitev v last v celoti pravni prednici toženke, s tem povezano vračanje v denacionalizacijskem postopku in dedovanje po toženkini pravni prednici, pa tudi nekatera njena dejanja v času pred samo nacionalizacijo in po njej. Pravno se opira na neupravičeno pridobitev in na določila Zakona o denacionalizaciji o neveljavnosti špekulativnih in fiktivnih pravnih poslov. Tudi trditvena podlaga obeh zahtevkov je torej različna.

9. Ker je v tej zadevi dovoljenost revizije vezana na revizijsko vrednost spornega predmeta, oba zahtevka pa sta nedenarne narave, bi morala tožnica že v tožbi navesti vrednost vsakega zahtevka posebej (drugi odstavek 180. člena in drugi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP). Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnica že v tožbi uveljavljala oba zahtevka, navedla pa je le eno vrednost spornega predmeta in tega tudi kasneje ni popravila. V taki situaciji se po ustaljeni praksi tega sodišča v tožbi navedena vrednost spornega predmeta upošteva za glavni ali primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega oziroma sekundarnega. Ker se torej v tožbi navedena vrednost 6.000.000 takratnih SIT (sedaj 25.037,56 EUR) nanaša le na glavni zahtevek, to pomeni, da za podrejeni tožbeni zahtevek vrednosti spornega predmeta ni. Revizija, ki je bila dopuščena le glede zatrjevane procesne kršitve v zvezi z odločitvijo o podrejenem tožbenem zahtevku, je zato nedovoljena.

10. Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP tožničino nedovoljeno revizijo zavrglo skupaj z njenimi priglašenimi revizijskimi stroški. Odločitev o toženkinih stroških revizijskega odgovora, ki se je ukvarjal z vsebinsko neutemeljenostjo revizije, temelji na načelu nepotrebnosti in določbah prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.