Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno zavrglo tožbo, ker naj ne bi bila več podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe. Po stališču pritožbenega sodišča tožnik še vedno izkazuje pravno korist za vložitev tožbe. Ker se je izpodbijana upravna odločba tožene stranke nanašala na obdobje od 31. 12. 2012 dalje (tožena stranka je namreč odločila, da na ta dan niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine), nova pravnomočna upravna odločba pa se nanaša na obdobje od 12. 5. 2014 dalje (od tega dne je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine), je v zadevi sporno, ali tožnik izpolnjuje z zakonom določene pogoje tudi za priznanje pravice do starostne pokojnine za obdobje, o katerem z novo odločbo ni bilo odločeno. Ali so za to obdobje izpolnjeni pogoji, pa je odvisno od presoje, ali sta bili izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 20. 6. 2013. Nadalje je odločilo, da tožnik sam trpi stroške postopka.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo (pravilno: zavrglo) iz razloga, ker naj ne bi bila podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe. Tožnik svoj pravni interes utemeljuje z izboljšanjem svojega pravnega položaja. Pri tem se sklicuje na 50. člen Ustave RS, ki zagotavlja, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Tožniku pravica do socialne varnosti ni bila zagotovljena, najmanj za obdobje od 5. 12. 2012 do 31. 5. 2013, čeprav je že na dan oddaje vloge dne 5. 12. 2012 izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in sicer v kolikor bi državni organ ravnal v skladu s takrat običajno prakso in zakonodajo ter tožniku dovolil dokup manjkajoče pokojninske dobe, po določilih zakona, ki je veljal na dan oddaje vloge. Tožnik je bil tako v obdobju od 8. 10. 2012 do 31. 5. 2013 in nato še od 1. 4. 2014 do 11. 5. 2014 brez zagotovljene socialne varnosti, saj je imel status brezposelne osebe, vendar ni bil prejemnik nikakršnega denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Tožena stranka je tožnika tudi spravila v zmoto tako, da ni vložil eksplicitne zahteve za dokup zavarovalne dobe v roku pred 31. 12. 2012, temveč šele po prejemu izpodbijane odločbe z dne 6. 3. 2013. Iz teh razlogov ni možno trditi, da je sporno razmerje med strankama pravnomočno urejeno in da si tožnik ne more izboljšati pravnega položaja. Skladno s 150. členom Ustave RS mora pristojno sodišče odločati tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Tudi ne gre za pravnomočno urejeno razmerje, saj odločba št. ... z dne 8. 10. 2014 ne ureja in niti ne zajema stanja za obdobje pred 2. 7. 2014, ko je tožnik vložil novo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Navedena odločba se nanaša le na obdobje po 2. 7. 2014 dalje. V času vročitve omenjene odločbe pa je bila še vedno odprta tožba, ki jo je tožnik vložil dne 20. 6. 2013 in ki se nanaša na obdobje pred 2. 7. 2014. Tožnik se sklicuje tudi na prepoved retroaktivnosti in pa na spoštovanje načel varstva zaupanja v pravo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ki je vplivala na zakonitost izdanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP, ker naj ne bi bila več podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe, tožbo zavrglo. Po stališču pritožbenega sodišča pa so utemeljene pritožbene navedbe, da tožnik še vedno izkazuje pravno korist. To pa pomeni, da tožbe v tem primeru ni mogoče zavreči. 5. Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 14. 5. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 6. 3. 2013. Z omenjeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zahtevo je vložil dne 5. 12. 2012. Tožena stranka pa je v postopku ugotovila, da tožnik na dan 31. 12. 2012 ni izpolnil pogojev, določenih v 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) za priznanje pravice do starostne pokojnine. Že po vložitvi tožbe dne 2. 7. 2014 je tožnik pri toženi stranki vložil novo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka je nato s pravnomočno odločbo št. ... z dne 8. 10. 2014 odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 1.498,97 EUR na mesec od 12. 5. 2014 dalje. Navedena odločba se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa. Vse omenjeno med strankama tudi ni sporno. Odprto je zgolj vprašanje, ali novo izdana odločba pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravne koristi za vodenje postopka v zvezi z vloženo tožbo, ki je bila na sodišču vložena dne 20. 6. 2013. Po stališču pritožbenega sodišča je pri tem odločilen odgovor na vprašanje, ali je bilo z novo pravnomočno odločbo odločeno tudi o obdobju, za katerega tožnik meni, da je upravičen do starostne pokojnine. Ker se je izpodbijana odločba nanašala na obdobje od 31. 12. 2012 dalje (tožena stranka je namreč odločila, da na ta dan niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine), nova odločba pa se nanaša na obdobje od 12. 5. 2014 dalje (od tega dne je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine), je v zadevi sporno, ali tožnik izpolnjuje z zakonom določene pogoje tudi za priznanje pravice do starostne pokojnine za obdobje, o katerem z novo odločbo ni bilo odločeno. Ali so za to obdobje izpolnjeni pogoji, pa je odvisno od presoje, ali sta bili izpodbijani odločbi tožene stranke z dne 14. 5. 2013 in 6. 3. 2013 pravilni in zakoniti.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 354. členom ZPP tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem postopku bo sodišče presojalo pravilnost in zakonitost že omenjenih izpodbijanih odločb tožene stranke in s tem tudi presodilo, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine tudi za čas od 31. 12. 2012 dalje.