13. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe GAST ENTERTAINMENT, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Mihael Šuštar, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. decembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 34. člena Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), 94. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP) ter 2. in 4. člena Pravilnika o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 96/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZDLGPE), Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE) in Pravilnika o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnine zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjuje, da so v neskladju z 2., 14., 22., 33. in 74. členom Ustave. Navaja, da kot gospodarska družba najema poslovne prostore od zasebnih lastnikov in da je glede na druge gospodarske subjekte, ki najemajo poslovne prostore od države ali občin, v neenakem položaju, saj zanjo ni predviden ukrep delne oziroma polne oprostitve plačila najemnine kot ukrep za omilitev posledic epidemije COVID-19. Pobudnica navaja, da so ji zaradi različnih ukrepov države močno upadli prihodki, medtem ko je strošek iz naslova najemnin ostal nespremenjen in je najemnino morala plačevati, čeprav zaradi ukrepov ni mogla poslovati. Predlaga, naj Ustavno sodišče presodi, da so ukrepi protiustavni le, če država hkrati ne zagotovi enakovrednih ukrepov za gospodarske subjekte, ki najemajo poslovne prostore od zasebnih lastnikov.

2.Izpodbijane določbe ZDLGPE in Pravilnika v času vložitve pobude niso več veljale. V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDLGPE je namreč ukrep veljal od vključno 13. 2. 2020 do preklica razglasitve epidemije COVID-19. Ta je bila preklicana 31. 5. 2020,[1] pobudnica pa je pobudo vložila 21. 4. 2021. Izpodbijana določba ZIUOPDVE pa je prenehala veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem. Iz prvega odstavka 94. člena ZIUOPDVE izhaja, da je ukrep delne oziroma polne oprostitve plačila najemnine veljal od 19. 10. 2020 dalje za obdobje trajanje razglašene epidemije. Razglasitev epidemije je prenehala 16. 6. 2021.[2] To pomeni, da se izpodbijani ukrep delne oziroma polne oprostitve plačila najemnine ne more več izvajati. Ureditev se je izčrpala in je s tem prenehala veljati.[3]

3.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Pobudnica je glede ZDLGPE in Pravilnika že v pobudi navedla, katere posledice protiustavnosti naj ne bi bile odpravljene, glede ZIUOPDVE pa je to storila po pozivu Ustavnega sodišča. Tako je navedla, da ji je zaradi oblastih ukrepov upadel promet, hkrati pa država ni predvidela možnosti povrnitve celotne škode zaradi teh ukrepov in vzpostavitve enakih možnosti na trgu. Dodala je še, da gre za pomembna ustavnopravna vprašanja, ki se zaradi svoje časovne omejenosti izmikajo ustavnosodni presoji, pri čemer se je sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18), in da je upravičeno pričakovati, da bodo sprejeti primerljivi ukrepi tudi v prihodnosti.

4.Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da upad prihodkov sam po sebi lahko pomeni le pobudničin ekonomski interes.[4] Ekonomski interes po ustaljeni ustavnosodni presoji ne zadošča za izkaz pravnega interesa[5] za začetek postopka za oceno ustavnosti veljavnega predpisa. Če ekonomski interes ne zadošča že za presojo veljavnega predpisa, prav tako ne more zadoščati za izkaz pravovarstvene potrebe za presojo predpisa, ki je prenehal veljati. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da bi drugi odstavek 47. člena ZUstS za presojo neveljavnega predpisa utemeljeval širši obseg presoje od tistega, ki je mogoč, če bi Ustavno sodišče presojalo ustavnost veljavnega predpisa.[6] Zato s temi navedbami pritožnici ni uspelo izkazati pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS.

5.Pobudnica zatrjuje tudi, da je v njenem primeru podan posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča. Tega je Ustavno sodišče opredelilo v 43. točki obrazložitve odločbe št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17) in ponovilo tudi v odločbi št. U-I-83/20 (27. točka obrazložitve), da lahko v primeru presoje predpisov, ki se sprejemajo periodično in za časovno omejeno dobo, posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča utemelji izjemo od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. To bo takrat, kadar zahteva po pravni predvidljivosti na določenem področju urejanja družbenih razmerij izjemoma narekuje odločitev Ustavnega sodišča o posebno pomembnih precedenčnih ustavnopravnih vprašanjih sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti.

6.Vendar pa je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da v prejšnji točki obrazložitve opredeljena pravovarstvena potreba ne more biti podana za presojo določb, ki že ob vložitvi niso veljale več.[7] Zato pobudnica za izpodbijane določbe ZDLGPE in Pravilnika, ki že ob vložitvi niso več veljale, ne more izkazati pravovarstvene potrebe. Izpodbijana določba ZIUOPDVE je ob vložitvi pobude še veljala. Vendar pa zanjo pobudnica ne pojasni, katera naj bi bila tista posebno pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo pojaviti periodično v prihodnosti. Kot ni mogoče pobude utemeljiti le z zatrjevanjem, da je predpis protiustaven oziroma nezakonit,[8] pravovarstvene potrebe ni mogoče utemeljiti z golim zatrjevanjem obstoja posebno pomembnih precedenčnih ustavnopravnih vprašanj sistemske narave, ne da se pri tem pojasni, za katera vprašanja gre in kaj je njihova vsebina. Tudi sicer po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira takih vprašanj. Primer pobudnice ni analogen primeru iz odločbe št. U-I-83/20. V navedeni zadevi je pobudnik izpodbijal predpis, ki je naslavljal vse posameznike na območju Republike Slovenije ter jim omejeval gibanje in zbiranje, pri čemer se je predpis periodično[9] ponavljal. Šlo je torej za sistemski ukrep, za kar v pobudničinem primeru ne gre, saj je krog naslovnikov omejen na najemnike poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki morajo izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka 94. člena ZIUOPDVE. Prav tako ne gre za ukrep, ki bi se periodično ponavljal, saj je bil sprejet le dvakrat. Glede na navedeno pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in petega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

dr. Matej Accetto Podpredsednik

[1]Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 68/20).

[2]Takrat je potekel 30-dnevni rok iz 2. člena Odloka o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 73/21).

[3]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-165/13 z dne 16. 1. 2014, 5. točka obrazložitve.

[4]Tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-88/21 z dne 24. 5. 2021, 5. točka obrazložitve.

[5]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-165/99 z dne 25. 11. 1999 (OdlUS VIII, 269), št. U-I-116/00 z dne 1. 6. 2000 (OdlUS IX, 155), št. U-I-121/11 z dne 8. 7. 2011, št. U-I-3/14 z dne 8. 10. 2014 in št. U-I-152/14 z dne 5. 12. 2014.

[6]Vse povzeto po sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-88/21, 5. točka obrazložitve.

[7]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-8/21 z dne 1. 4. 2021, 27. točka obrazložitve.

[8]Tako v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-165/13, 2. točka obrazložitve.

[9]Periodična narava presojanega akta (proračuna) je posebej poudarjena tudi v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-129/19.