Jedro

Položaj skrbnice za posebni primer v tem postopku je bil primerljiv s položajem začasnega skrbnika, ki ga postavi sodišče osebi, zoper katero se začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Ker je v obravnavanem primeru postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti končan in je tožeča stranka postavljena pod skrbništvo, je s postavitvijo stalnega skrbnika odpadla potreba, da ga v tej pravdi zastopa skrbnica za posebni primer.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu skrbnice za poseben primer – odvetnice B. Ž. in jo z izpodbijanim sklepom razrešilo. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožniku po pravnomočno zaključenem sodnem postopku delno odvzeta poslovna sposobnost glede vseh aktivnosti povezanih s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, z odločbo CSD št. 000 z dne 17.7.2013 pa mu je določen stalni skrbnik D. Š. z nalogo, da ga med drugim zastopa pred sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo skrbnik tožeče stranke D. Š. Navaja, da je pravni laik in tako kot tožnik finančno nesposoben za zagotavljanje enakega varstva svojemu varovancu – očetu. To je sodišče prezrlo in neutemeljeno razrešilo začasno zastopnico. Meni, da je sklep v nasprotju s četrtim poglavjem Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in z Ustavo. Začasni zastopnik iz četrtega odstavka 82. člena ZPP zagotavlja pravdno in finančno nesposobni stranki pravice iz 22. člena Ustave vse do pravnomočne rešitve spora. Predlaga, da višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep in v tem postopku njegovemu varovancu zagotovi enako varstvo pravic.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Iz pritožbenih navedb in podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost. Taka oseba je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga je izdal organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (78. člen ZPP). V obravnavanem primeru je to pritožnik, ki je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje z odločbo pristojnega CSD imenovan za stalnega skrbnika tožniku z delno odvzeto poslovno sposobnostjo. Med drugim ima nalogo, da ga zastopa v sodnih postopkih. Glede na opisano pravno določilo tožnik v pravdi ne more nastopati sam. Procesna dejanja v njegovem imenu opravlja njegov zakoniti zastopnik – pritožnik kot skrbnik. Vendar skrbnik kot zakoniti zastopnik tožnika nima procesne legitimacije za uveljavljanje pravic svojega varovanca. To pomeni, da pravdnih dejanj ne more opravljati v svojem imenu, pač pa vselej, kadar gre za uveljavljanje tožnikovih pravic, v njegovem imenu kot njegov zakoniti zastopnik. V obravnavanem primeru pritožbo vlaga pritožnik v svojem imenu. Čeprav je vložena v korist tožeče stranke, je upoštevaje navedena pravna pravila nedovoljena. Vložila jo je oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 43. člena ZPP). Zato jo je bilo treba zavreči (prvi odstavek 346. člena ZPP).

5. Pravilno bi bila vložena tako, da bi bil kot pritožnik naveden tožnik R. Š., ki ga zastopa skrbnik D. Š., kot zakoniti zastopnik.

6. Čeprav je bilo treba pritožbo zavreči iz formalnih razlogov, pritožbeno sodišče vseeno dodaja, da je tudi po vsebini, ki bi jo presojalo, če bi jo vložila prava stranka, neutemeljena.

7. Z izpodbijanim sklepom razrešena skrbnica za posebni primer je bila v tem postopku postavljena s sklepom sodišča na podlagi 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in ne kot začasna zastopnica po 82. členu ZPP. Vendar so bile njene naloge enake kot naloge začasne zastopnice: zastopati tožnika v tem pravdnem postopku (oziroma pred sodiščem), ker sam ni bil pravdno sposoben in še ni imel zakonitega zastopnika. Te pravice ima začasni zastopnik od dneva postavitve do takrat, dokler organ pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika (drugi odstavek 83. člena ZPP). Nasprotno pritožbeno naziranje skrbnika je pravno zmotno. Položaj skrbnice za posebni primer v tem postopku je bil primerljiv tudi s položajem začasnega skrbnika, ki ga postavi sodišče osebi, zoper katero se začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Tudi dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik (drugi odstavek 209. člena ZZZDR). Ker je v obravnavanem primeru postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti končan in je tožeča stranka postavljena pod skrbništvo, je s postavitvijo stalnega skrbnika odpadla potreba, da ga v tej pravdi zastopa skrbnica za posebni primer. Sodišče prve stopnje jo je na njen predlog upravičeno razrešilo.

8. Skrbnik kot zakoniti zastopnik tožeče stranke lahko opravlja pravdna dejanja bodisi sam bodisi po pooblaščencu. Če sam ne razpolaga s potrebnim pravnim znanjem, kot navaja v pritožbi, si lahko zagotovi ustrezno strokovno pomoč. V zvezi z zatrjevano finančno nesposobnostjo za zastopanje tožnika pa je treba pojasniti, da izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca finančno ne obremenjuje skrbnika, pač pa v prvi vrsti varovanca samega (223. člen ZZZDR).