Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb, vrednost teh pa se ugotavlja na podlagi podatkov AJPES iz evidence javna objava letnih poročil.
I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča Krško, št. Bpp 467/2021-3 z dne 11. 10. 2021 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.
1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 1. 10. 2021, ker je na podlagi poizvedb ugotovil, da premoženje prosilca presega 48-kratnik minimalnega dohodka, to je vrednost 19.304,46 EUR, torej, ker prosilec ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik izpodbija odločbo in poudarja, da organ ni upošteval njegovega celotnega premoženjskega stanja, predvsem obveznosti, ki se odražajo v prepovedi razpolaganja s premoženjem, tudi zaradi nezakonitega postopka FURS. V prošnji je navedel, da je lastnik 100 % poslovnega deleža družbe A., d.o.o., na tem deležu pa je vpisano zavarovanje terjatve družbe B. za plačilo obveznosti do njih in FURS za zavarovanje potencialne bodoče terjatve ter tako z deležem ne more razpolagati. Družba A., d.o.o. je lastnica premoženja, kot je navedel organ, vendar bi moral organ razlikovati med njegovim premoženjem, katerega ugotovitev je podlaga za odločitev o dodelitvi BPP in premoženjem družbe. Kolikor bi razlikoval bi ugotovil, da je neto vrednost njegovega premoženja enaka nič ali celo negativna. Drugega premoženja razen navedenega deleža pa nima. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
4. Tožba je utemeljena.
5. Predmet upravnega spora je odločba o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč iz razloga, ker premoženje last prosilca presega 48-kratnik minimalnega dohodka, to je vrednost 19.304,64 EUR, materialni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot določa prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (ZSVarPre).
6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, pri čemer se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe (ZSVarPre) v povezavi z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) (13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP, 5. in 11. člen ZSVarPre). Ugotovljen dohodek tožnika med strankama ni sporen (dohodkovni kriterij se presoja na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, v zvezi z 12. členom ZUPJS in 8. členom ZSVarPre), med strankama je sporna vrednost premoženja (premoženjski kriterij se ugotavlja na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s 17. členom ZUPJS). Ni sporno, da je tožnik 100%-ni lastnik osnovnega kapitala družbe A., d.o.o., v znesku 1.290.807,68 EUR, da je družba lastnica stanovanja v vrednosti 156.988,00 EUR in lastnica 100%-ov osnovnega kapitala v družbi C. d.o.o., v višini 105.922,99 EUR in 100%-ov osnovnega kapitala družbe D., d.o.o. v višini 100.000,00 EUR. V zvezi z opisano zastavno pravico in sklepom o zavarovanju pri družbi A., d.o.o. pa toženka ugotavlja, da ne vplivajo na upoštevanje vrednosti premoženja prosilca, saj v kolikor bi bila družba dejansko prezadolžena, bi zagotovo bil skladno z ZFPPIPP začet ustrezen insolvenčni postopek nad družbo.
7. Takšnemu ovrednotenju njegovega premoženja pa tožnik upravičeno ugovarja. V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb. Vrednost teh pa se ugotavlja na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) iz evidence javna objava letnih poročil. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanemu za zneske dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti, kot določa 6.a člen Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS.
8. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo morala toženka ugotoviti vrednost premoženja tožnika na podlagi formule, ki jo je sodišče navedlo v prejšnjem odstavku in o prošnji tožnika ponovno odločiti.
9. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, saj je že na podlagi tožbe in upravnega spisa očitno, da je treba upravni akt odpraviti, v zadevi pa ni sodeloval udeleženec z nasprotnim interesom.