Jedro

Ni nujno samo pravdno sodišče tisto, ki mora ob izdaji odločbe jemati v ozir že potrjeno prisilno poravnavo (3.odst. 64. čl.ZPPSL). Četudi je imel zakonodajalec s tem v mislih pravdno sodišče, pa iz pomena določila samega to ni jasno razvidno. Pravdni postopek namreč ne "teče zaradi izplačila terjatve", pač pa (med drugim) šele zaradi razrešitve spora ali upnikova terjatev sploh obstoji.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. I Ig ..., vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki (prvi odstavek izreka) in odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči strani njene pravdne stroške (drugi odstavek izreka). Tako je ravnalo zato, ker je na podlagi dokumentiranih računov prišlo do zaključka, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen.

Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Pritožbenega razloga ne citira, navaja pa, da je bila nad toženo stranko pri Okrožnem sodišču v Ljubljani s sklepom z dne 21.6.1995, opr. št. St ..., potrjena prisilna poravnava, česar prvostopno sodišče ni upoštevalo. Po sklepu o prisilni poravnavi bi morala tožena stranka plačati manj, kot izhaja iz izpodbijane sodbe.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Edino, kar pritožba očita prvostopnemu sodišču je, da ni po uradni dolžnosti upoštevalo sklenjene prisilne poravnave. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo najprej preizkusilo v mejah uradnega preizkusa (2. odst. 365. čl. ZPP). Pri tem ni ugotovilo nobenih absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP, pa tudi nepravilne uporabe materialnega prava. Kar zadeva pritožbenega očitka, pa sledeče: Iz določil ZPPSL ne izhaja, da bi moralo pravdno sodišče po uradni dolžnosti paziti, da je bila nad toženo stranko sklenjena prisilna poravnava. Tak zaključek pritožbenega sodišča tudi ni v nasprotju z določilom 2. odst. 7. čl. ZPP, po katerem je pravdno sodišče (razen kadar gre za sum nedovoljenega razpolaganja po 3. odst. 3. čl. ZPP) vezano na zatrjevano dejansko podlago pravdnih strank.

Po določilu 3. odst. 59. čl. ZPPSL ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, katerih terjatve so bile prerekane (v postopku prisilne poravnave), pa se naknadno (to je po potrjeni prisilni poravnavi) ugotovijo. Iz spisa sicer ne izhaja, da je bila vtoževana terjatev v postopku prisilne poravnave prerekana (saj ni bila prijavljena), vendar ker zakon ne daje osnove za drugačno obravnavanje tistih terjatev, ki sicer niso bile prerekane v postopku prisilne poravnave, pa se naknadno ugotovijo (npr. s sodbo je ugodeno tožbenemu zahtevku upnika), po oceni pritožbenega sodišča tudi zanje velja določilo 3. odst. 59. čl. ZPPSL. Podlago za tako stališče daje tudi določilo 1. odst. 62. čl. ZPPSL, ki določa kot ugotovljeno terjatev tudi (vsako) tisto terjatev, ki temelji na izvršljivi odločbi. Izvršljiva odločba je lahko tudi kondemnatorna pravnomočna sodba.

Da ni nujno samo pravdno sodišče tisto, ki mora ob izdaji odločbe upoštevati že potrjeno prislilno poravnavo, pa izhaja iz določila 2. in 3. odstavka 64. čl. ZPPSL. Določilo 3. odstavka nalaga sodišču, da v postopku, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatev iz 3. odstavka 59. člena, ugotovi obstoj sporne terjatve in naloži dolžniku plačilo v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave. Četudi je imel zakonodajalec s tem v mislih pravdno sodišče, pa iz pomena določila samega to ni jasno razvidno.

Pravdni postopek namreč ne "teče zaradi izplačila terjatve", pač pa (med drugim) šele zaradi razrešitve premoženjskih in drugih civilnopravnih sporov (1. čl. ZPP in 1. tč. 2. odst. 99. čl. ter 1. tč. 2. odst. 101. čl. Zakona o sodiščih), torej zaradi ugotovitve ali upnikova terjatev sploh obstoji. Ker pa iz določila drugega odstavka istega člena izhaja, da se smejo izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz 59. čl. ZPPSL, izvršiti samo ob pogojih potrjene prisilne poravnave, pritožbeno sodišče zaključuje, da prvostopno sodišče, ker pri izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevalo potrjene prisilne poravnave, ni zmotno uporabilo materialnega prava. Zato ugotavlja, da je uveljavljani pritožbeni razlog neutemeljen. Ker tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe (2. odst. 365. čl. ZPP) ni zasledilo kršitev, na ketere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).