Jedro

Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve opr. št. II P 3724/2009. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočnega zaključka pravdnih zadev, ki tečeta pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevah opr.št. II P 3724/2009 in II P 68/1999 (1. točka izreka) in navedlo, da s prekinitvijo nehajo teči vsi roki za pravdna dejanja (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Po stališču pritožbe imajo tožene stranke v postopkih, ki tečeta pod navedenima opravilnima številkama, sicer pravico uveljavljati obstoj svoje lastninske pravice na spornih parcelah, vendar to ne more pomeniti reševanja predhodnega vprašanja, saj svoj zahtevek opirajo na dejstva, ki so nastala po veljavni vknjižbi tožnika v zemljiško knjigo. Lastninska pravica, ki učinkuje erga omnes, je v zemljiški knjigi vpisana v korist tožnika, zato je sodišče takšno zemljiškoknjižno stanje dolžno upoštevati.

3. Tožene stranke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po določbi 1. točke 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Po 13. členu ZPP govorimo o predhodnem vprašanju tedaj, kadar je meritorna odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo vezano na vzpostavljeno zemljiškoknjižno stanje in se ni dolžno ozirati na pravno relevantna dejstva, ki so nastala po vknjižbi tožnika v zemljiško knjigo. Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da je odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin, vpisanih v z.k. vložek št. 78 k.o. Z., (nazaj) v posest, odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin (1). Z lastninsko tožbo po 92. členu Stvarnopravnega zakonika (Ur.l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) lahko lastnik zahteva vrnitev stvari, pri čemer mora dokazati svojo lastninsko pravico in dejansko oblast toženca, neposredni posestnik pa lahko odkloni njeno izročitev, če je upravičen do posesti (93. člen SPZ). Med upoštevne ugovore spada tudi ugovor prodane in izročene stvari (exceptio rei venditae et traditae), s katero se lahko upre lastninski tožbi dobroverni lastniški posestnik, ki je pridobil posest v okviru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, ki ravno zaradi konstitutivnega značaja vpisa v zemljiško knjigo (49. člen SPZ) še ni pridobila učinka (2). Iz navedenih razlogov je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje glede prekinitve predmetnega postopka do pravnomočnega zaključka pravde opr. št. II P 68/1999, kjer drugo in tretjetožena stranka od tožnika in prvotoženke iz tega postopka zahtevata izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se vknjižili kot lastnici spornih nepremičnin, vpisanih v z.k. vložek št. 78 k.o. Z., do celote, pri čemer svoj zahtevek utemeljujeta na že realizirani darilni pogodbi med pravdnimi strankami. Ker lahko le lastnik v skladu z 92. členom SPZ zahteva vrnitev stvari, bi moralo sodišče v primeru, da drugo in tretjetožena stranka v postopku opr. št II P 68/1999 uspeta, tožbeni zahtevek v predmetni pravdi zavrniti, zato je podan pogoj prejudicialnosti, tj. da je meritorna odločitev v tej zadevi odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (v konkretnem primeru: lastninska pravica).

7. Za predmetni postopek pa ne predstavlja predhodnega vprašanja odločitev v zadevi opr.št. II P 3724/2009, kjer prvotoženka od tožnika zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko vpisala kot solastnica do 9/20 pri nepremičninah, vpisanih v z.k. vložek št. 78 k.o. Z., ki so sedaj vknjižene na toženca. Iz 100. člena SPZ izhaja, da ima tudi solastnik pravico do tožbe za varstvo svoje (so)lastninske pravice na celi stvari oziroma na delu stvari. Pogoj prejudicialnosti torej ni podan, saj gre tožniku varstvo njegove (solastninske) pravice tudi, v kolikor bi bilo v postopku pod opr. št. II P 3724/2009 prvotoženkinemu zahtevku ugodeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka pravde v zadevi opr. št. II P 3724/2009 (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP). V preostalem delu je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v nerazveljavljenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 353. členom ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

(1) Tako tudi V. Rijavec v L. Ude in soavtorji, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 126. (2) M. Juhart in soavtorji, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 298; enako tudi A. Berden v M. Juhart in soavtorji, SPZ s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 483-484.