Jedro

Poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči ZKZ je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-266/98-72 z dne 28. 2. 2002 razveljavilo. Razveljavitev prične učinkovati po poteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu. Skladno s posledicami, ki jih določa 44. člen ZUstS, se izpodbijana odločba na razveljavljene določbe ne more opirati. Tožena stranka bo morala ob odločanju o pritožbi upoštevati določbe ZKZ-B.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS št. ... z dne 5. 3. 2002 odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Upravne enote A, Oddelek za gospodarstvo št. ... z dne 7. 11. 2001, s katerim je bila zavržena zahteva tožnika za vročitev odločbe o odobritve pravnega posla. Tudi po mnenju tožene stranke je odločitev prvostopnega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Drugi odstavek 20. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odločba US, 1/99, 54/00 in 68/00 - odločba US, v nadaljevanju ZKZ) določa stranke v postopku izdaje odobritve. To so pogodbene stranke, razen v delu, ki se nanašajo na izvajanje 21. člena tega zakona, kjer je stranka v postopku vsak izmed prednostnih upravičencev iz 21. člena tega zakona. 23. člen ZKZ določa postopek v zvezi z nameravano prodajo kmetijskega zemljišča kmetije ali gozda, po 1. odstavku 24. člena ZKZ pa mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano zemljišče, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje s priporočeno pošiljko prodajalcu in upravni enoti. Po mnenju tožene stranke tožnik ne izpolnjuje pogojev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, v nadaljevanju ZUP) za osebo, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec. Z odločbo št. ... z dne 19. 10. 2001, ki jo je izdala Upravna enota A in s katero je odobrila pravni posel med zakoncema AA in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, upravna enota ni posegla v (pri)tožnikove pravice in pravne koristi. (Pri)tožnik BB se ni javil na javno obešeno ponudbo, ki je 30 dni, in sicer od dne 24. 4. 2001 do dne 24. 5. 2001 visela na Upravni enoti A. Ponudba je javna, kar pomeni, da ima vsak pravico do vpogleda in sprejema ponudbe. (Pri)tožnik ni v skladu z določbami ZKZ s pisno izjavo obvestil prodajalca in upravno enoto, da sprejema ponudbo glede kmetijskega zemljišča parc. št. 810/18 k.o. B, zato ni veljavno izrazil željo za nakup zemljišča. (Pri)tožnik ni sprejel ponudbe v 30 dneh in s tem uveljavljal prednostne pravice za nakup kmetijskega zemljišča. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi bistvene kršitve določb postopka, ker tožniku ni bil priznan položaj stranskega udeleženca z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima stranka. Tožnik se z razlogi odločitve upravnih organov prve in druge stopnje ne strinja in meni, da je v svoji zahtevi z dne 22. 10. 2001 izkazal zadosten pravni interes, da bi mu upravni organ lahko priznal vsaj položaj stranskega udeleženca. Pridobitelja nepremičnine CC in CC sta imela sklenjeno zakupno pogodbo za predmetno zemljišče. Enako zakupno pogodbo z dne 3. 5. 1995 je sklenil tudi tožnikov pokojni oče EE. Ta zakupna pogodba ni bila nikoli odpovedana, njena veljavnost pa se je molče podaljševala. Tudi tožniku kot dediču in univerzalnemu nasledniku pogodba ni bila nikoli odpovedana v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Tožnik je lastnik nepremičnin parc. št. 810/7 in parc. št. 810/10 k.o. B. Nepremičnina, ki je predmet konkretnega postopka, meji na tožnikovo nepremičnino in skupaj z njo v naravi predstavlja zaokroženo celoto. Stališče upravnega organa, da tožnik s tem, ko se ni javil na ponudbo, ni pokazal želje za nakup zemljišča in s tem tudi ni uveljavljal prednostne pravice nakupa, je napačno. Skladno z 2. odstavkom 27. člena ZKZ v zvezi s 533. členom Zakona o obligacijskih razmerjih morajo biti predkupni upravičenci s strani prodajalca pismeno obveščeni o prodaji in pogojih prodaje. Tožnik o prodaji ni bil obveščen. Šele v primeru, da nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče drugim kupcem, ki so ponudbo sprejeli pravočasno in na način, določen v 19. členu ZKZ. Tožnik je že v času pred sklenitvijo prodajne pogodbe vložil prošnjo na Občino C za odkup kmetijskega zemljišča parc. št. 810/18 k.o. B. Občinski svet je z dne 26. 9. 2001 sprejel sklep, da se odkup zemljišča odloži do odobritve mnenja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Tožnik je v svoji zahtevi za vročitev odločbe o odobritvi posla zatrjeval poleg zakupnega razmerja in predkupne pravice tudi škodljivost prodajne pogodbe, ker je z njeno sklenitvijo in izvršitvijo oškodovano družbeno premoženje. Tožnik je v upravnem postopku izkazal svoj pravni interes za zavarovanje svoje osebne pravne koristi in je še vedno predkupni upravičenec kot zakupnik nepremičnine in neposredni mejaš nepremičnine, ki je predmet konkretnega postopka. Sklepno sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in da se tožniku v ponovljenem upravnem postopku prizna položaj stranskega udeleženca.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranki z interesom CC in DD v odgovoru na tožbo predlagata, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja tožnik.

Materialni zakon, ki sta ga upravna organa prve in druge stopnje uporabila pri odločanju v zadevi, je ZKZ (Uradni list RS, št. 59/96, 1/99 in 54/00) uporabljene pa so bile določbe poglavja o prometu s kmetijskimi zemljišči, to je 20. do 24. člen. Celotno navedeno poglavje ZKZ (člene od 17 do 25) pa je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-266/98-72 z dne 28. 2. 2002 (Uradni list RS, št. 27/02 z dne 28. 3. 2002) razveljavilo. Razveljavitev po navedeni odločbi prične učinkovati po preteku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu. Ker do tega dne, to je do 28. 3. 2003 niso bile sprejete ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZKZ, je s tem dnem celotno navedeno poglavje prenehalo veljati. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev pričela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da se izpodbijana odločba, ker v zadevi do 28. 3. 2003 ni bilo pravnomočno odločeno, na razveljavljene določbe ZKZ ne more opirati.

Ker po povedanem v postopku za izdajo izpodbijane odločbe materialni zakon ni bil pravilno uporabljen, je sodišče ob smiselni uporabi določbe 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi 2. in v smislu 3. odstavka tega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V tem postopku bo morala tožena stranka ob odločanju o pritožbi zoper prvostopno odločbo upoštevati določbe ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/03), ki v 5. členu tudi določa, da se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo v skladu s tem zakonom.