9. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Rada Ferluge iz Škofij, ki ga zastopa Dušan Železnik, odvetnik v Sežani, na seji dne 9. marca 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), ker naj bi bil v neskladju s 26. in z 69. členom Ustave ter z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – v nadaljevanju OZ). Navaja, da je Republika Slovenija (zanjo DARS, d.d., Celje) začela pri Okrajnem sodišču v Kopru postopek razlastitve njegovega zemljišča za potrebe izgradnje obalne ceste Škofije – križišče Ankaran. Postopek naj še ne bi bil končan zaradi spora o višini odškodnine, DARS pa naj bi pobudniku že izplačal akontacijo odškodnine in v mesecu juniju 2005 tudi pridobil posest na njegovem zemljišču. Pobudnik meni, da izpodbijana določba, po kateri se višina odškodnine za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, ne zagotavlja pravične odškodnine in da zato ni v skladu z Ustavo. Izpodbijana določba naj tudi ne bi bila v skladu z določbami OZ, ki oškodovancu priznavajo pravično odškodnino v višini, določeni po trenutku nastanka škode. Pobudnik meni, da mu je škoda nastala v trenutku odvzema njegovega zemljišča in ne v trenutku izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.

2.Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1) je bil med drugim razveljavljen tudi ZSZ, razen v delu, kolikor se nanaša na urejanje grajenega javnega dobra ter dela določbe prve alineje 56. člena (179. člen ZUreP-1). Drugi odstavek 177. člena ZUreP-1 določa, da se razlastitveni postopki, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, končajo po dotlej veljavnih predpisih.

3.Glede na zatrjevane nepravilnosti izpodbijane ureditve Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonov ali zakonskih norm. Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavno sodišče presoja medsebojno skladnost dveh zakonov le, če bi medsebojna neskladnost kršila načela pravne države in s tem 2. člen Ustave. Pobudnik takega neskladja ne zatrjuje. Pobudnik namreč kršitev 26. in 69. člena Ustave vidi v tem, da izpodbijana določba ne vsebuje enakih določb kot OZ. Zato meni, da bo pri določitvi višine odškodnine za razlaščene nepremičnine prikrajšan. Zgolj dejstvo, da izpodbijana določba določa višino odškodnine po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, še ne pomeni, da pobudnik v razlastitvenem postopku ne more uveljaviti svoje pravice do pravične odškodnine. Uporaba zakonskih določb v posameznih primerih odločanja sodišča pa sama po sebi in zunaj postopka z ustavno pritožbo ne more biti predmet presoje ustavnosti predpisa.

4.Glede na navedeno in ker sodišče o odškodnini v razlastitvenem postopku še ni odločalo, pobudnik z razlogi, ki jih navaja, ne more utemeljiti, da je izpodbijana določba v neskladju z 26. in z 69. členom Ustave. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj