Jedro

Upnik je predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru krajevne nepristojnosti, razveljavilo sklep o začasni odredbi ter opravljena dejanja in izreklo, da bo zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v M. kot stvarno in krajevno pristojnemu.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je v obravnavanem primeru treba krajevno pristojnost določiti po 266. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po tem določilu pa je pristojno sodišče v L. in ne v M.. Upnik je v predlogu navedel, da sta akcpetna naloga pri Agenciji za plačilni promet Republike Slovenije (APP) Ljubljana, zato je glede na lego premičnih stvari (to je akceptnih nalogov) po 77. čl. ZIZ pristojno sodišče v L..

Pritožba je utemeljena.

V prvem odstavku 266. čl. ZIZ je določeno, da je v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Iz podatkov v spisu je razvidno, da ob vložitvi predloga za zavarovanje z začasno odredbo med strankama ni tekel pravdni ali kakšen drug sodni postopek, zato je potrebno krajevno pristojnost v konkretni zadevi ugotavljati po zgoraj citiranem 1. odst. 266. čl. ZIZ. V predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 10.4.1996 je upnik v prvi točki predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L.-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. V drugi točki je predlagal, da se dolžniku prepove izterjava denarnih sredstev na podlagi navedenih dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi. Za odločanje o predlogu za izvršbo za izročitev ene ali več določenih stvari (kar obravnavana akceptna naloga nedvomno sta) je po 213. čl. ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.

Smiselno enako je razlogovalo tudi sodišče prve stopnje, vendar je pri tem spregledalo, da je upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da so akceptni nalogi pri APP L., kar je smiselno priznaval tudi dolžnik v svojem ugovoru (list. št. 8). Tudi iz prve točke izreka obravnavane začasne odredbe z dne 10.4.1996 izhaja, da se APP L. prepoveduje realizacija akceptnih nalogov, le-teh pa APP L. niti ne more realizirati, če akceptnih nalogov ni pri njej. Glede na povedano bi bilo za izvršbo na izročitev določenih stvari krajevno pristojno sodišče v L., saj se akcpetni nalogi nahajajo pri APP L..

Res je, da je upnik v drugi točki predloga za izdajo začasne odredbe predlagal, da se dolžniku (ki ima sedež v M.) prepove realizacija istih akceptnih nalogov, vendar je pri tem treba upoštevati 35. čl. ZIZ, ki določa, da je v primeru, če je upnik predlagal več predmetov izvršbe, krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno po prvo navedenem predmetu. Ker je upnik v predlogu za zavarovanje na prvem mestu predlagal prepoved realizacije akceptnih nalogov v L. (enako je odločilo tudi sodišče z izdajo začasne odredbe), je glede na 213. čl. v zvezi s 35. čl. v zvezi s 1. odst. 266. čl. ZIZ za odločanje v tej zadevi pristojno sodišče v L.. Do enakega zaključka je možno priti tudi ob predpostavki, da bi upnik za realizacijo obravnavane začasne odredbe predlagal izvršbo na dosego dejanj, obveznost opustiti realizacijo akceptnih nalogov v smislu 224. čl. ZIZ. Po navedenem členu je za izvršbo za dosego dejanj krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost (v konkretem primeru, vzdržati se realizacije akcpetnih nalogov). Ker ima upnik žiro račun pri APP L., je evidentno, da sta tako APP kot tudi dolžnik dolžna vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v L., zato bi bilo tudi za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v L..

Glede na vse povedano sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje neutemeljeno izreklo za krajevno nepristojno, saj je ob upoštevanju zgoraj navedenih določil 213. in 224. čl. ter 1. odst. 266. čl. ZIZ pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljevanju naj sodišče kot stvarno in krajevno pristojno odloči o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v skladu z določili ZIZ.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, se odločitev o upnikovih stroških pritožbe v skladu s 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pridrži za končno odločbo.