Jedro

Izvršitelj je dolžan organizirati vsa potrebna opravila za izpraznitev nepremičnine (delovno silo, prevozno sredstvo, prostor za hrambo). Stroški, ki pri tem nastanejo, so izvršilni stroški in niso vključeni v plačilo izvršitelja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 715,93 EUR nadomesti z zneskom 1.044,25 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem še izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo upnikovi zahtevi in obračun stroškov izvršitelja A. P. z dne 5. 3. 2008, s katerim je bilo plačilo obračunano na 1.304,08 EUR, spremenilo tako, da je izvršitelju priznalo stroške v znesku 715,93 EUR.

Proti takšnemu sklepu se je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil izvršitelj. V pritožbi je navedel, da mu sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov izpraznitve nepremičnine v celotni višini 855,12 EUR, kolikor jih je njemu zaračunalo podjetje, ki se ukvarja s selitvami. Izpodbijal je presojo prvostopenjskega sodišča o nepriznanju stroškov za najem tovornega vozila. Navajal je, da pri deložaciji lahko pride tudi do stroškov, ki jih ob samem razpisu dejanja izpraznitve nepremičnine ni bilo mogoče predvideti (npr. potrebno je poskrbeti za domačo žival, montaža kompletnih vrat s podboji, vodovodne in elektro storitve,...) in v primeru, da je vse to zajeto v postavki, ki si jo lahko zaračuna izvršitelj za izpraznitev stanovanjskih prostorov višini 500 točk oz. 104,30 EUR, kot to izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje. Ob takšni razlagi Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) bi stroški pri deložacijah vedno presegli znesek, ki si ga lahko v skladu z zakonom obračuna izvršitelj in bi potem moral razliko kriti iz svojega žepa. Sam ima registrirano tovorno vozilo z nosilnostjo 769 kg, ki je primerno za prevoz manjših do srednjih premičnin, v primerih, ko pa gre za stanovanjsko pohištvo, kot so omare, sedežne garniture, kuhinjski elementi in podobno, prevoz z omenjenim vozilom ne bi bil strokoven in varen ter v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Če bi v konkretnem primeru stvari iz stanovanja odvažal s svojim tovornim vozilom, bi bilo zaradi velikosti število odvozov veliko in dolgotrajno, kar bi posledično znatno povečalo število delovnih ur opravljanja izvršilnega dejanja in bi stroški porabljenih ur delavcev in stroški kilometrine presegli sedanje stroške izdanega računa A. R. Upnik je bil s pozivom za plačilo varščine vnaprej seznanjen s približnimi stroški deložacije, med katerimi so bili tudi stroški selitvenega servisa v višini približno 1.000,00 EUR in na znesek varščine ni imel pripomb. Če bi upnik podal zahtevo za preizkus varščine, bi ga obvestil, da s svojim tovornim vozilom ne zadostuje strokovnemu in varnemu odvozu stvari. Na cene storitev A. R. izvršitelj nima vpliva, na celjskem področju pa ni konkurenčnih podjetij, ki bi opravljale tovrstne storitve. Predlagal je, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu priznajo celotni stroški po obračunu v višini 1.304,08 EUR.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi upnikove zahteve odločalo o obračunu plačila za delo in stroške izvršitelja z dne 5. 3. 2008. Od priglašenih stroškov selitvenega servisa po računu v znesku 855,12 EUR izvršitelju ni priznalo stroškov za najem tovornega vozila v višini 200,00 EUR, kilometrine za tovorno vozilo in osebni avto v skupnem znesku 73,60 EUR, stroškov menjave cilindričnega vložka in vratc poštnega nabiralnika s ključavnico v skupnem znesku 40,00 EUR in stroškov potrošnega materiala v skupnem znesku 34,00 EUR, vse povečano za 20% DDV. Izvršitelj s pritožbo obrazloženo izpodbija le zavrnitev stroškov za najem tovornega vozila vključno s kilometrino. Sodišče prve stopnje je glede teh stroškov zaključilo, da so stroški prevoza oz. najema tovornega vozila že zajeti v plačilu izvršitelja za izpraznitev nepremičnine po III. odstavku tar. št. 8 Pravilnika. Takšno odločitev oziroma razlago citiranega določila Pravilnika, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, kot materialnopravno zmotno pritožbeno izpodbija izvršitelj, po presoji sodišča druge stopnje utemeljeno.

Tar. št. 8 Pravilnika določa plačilo izvršitelja za izpraznitev nepremičnine, in sicer za stanovanjske prostore (kot v konkretnem primeru) v višini 500 točk, v III. odstavku te tar. št. pa je določeno, da stroški za delovno silo, potrebno za izpraznitev nepremičnine, niso vključeni v to tarifo in se obračunavajo v dejanski višini. Sodišče prve stopnje se je pri presoji oprlo le na citirana določila tar. št. 8, prezrlo pa je določilo 114. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ki v II. odstavku izrecno določa, da so stroški za delovno silo, potrebno za odstranitev premičnih stvari iz nepremičnine, ter za odvoz stvari in njihovo hrambo izvršilni stroški. Iz razlogov izpodbijanega sklepa je razbrati, da je prvostopenjsko sodišče očitno sledilo navedbam upnika o neutemeljenosti s strani selitvenega servisa zaračunanih stroškov za uporabo osebnega in tovornega vozila, ker bi z ustreznim transportnim vozilom moral razpolagati izvršitelj. Res je eden od pogojev za imenovanje izvršitelja tudi ta, da ima izvršitelj opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja (8. točka I. odstavka 281. člena ZIZ). I. odstavek 7. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prostore in opremo izvršitelja določa, da mora imeti izvršitelj za prevoz zarubljenega blaga primerno vozilo za prevoz tovora. V konkretnem primeru pa ne gre za rubež premičnin, ampak za drugo izvršilno dejanje, izpraznitev nepremičnine, zato presoja prvostopenjskega sodišča ni pravilna.

Tar. št. 8 Pravilnika, ki določa plačilo izvršitelja za izpraznitev nepremičnine, je potrebno razlagati v povezavi s 114. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. V skladu s to določbo mora izvršitelj pred opravo izvršilnih dejanj za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine zagotoviti vse potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo), pri čemer so stroški za delovno silo, potrebno za odstranitev premičnih stvari iz nepremičnine, ter za odvoz stvari in njihovo hrambo izvršilni stroški. Iz razlage citiranega določila nedvomno izhaja, da je izvršitelj dolžan organizirati vsa potrebna opravila za izpraznitev nepremičnine, ne izhaja pa, da je dolžan kriti vse v zvezi s tem izvršilnim dejanjem nastale stroške iz svoje nagrade oz. plačila, ki mu pripada po tar. št. 8 v višini 500 točk (oz. 1000 točk, če se iz stanovanjskih prostorov poleg stvari odstranjujejo tudi osebe). Presoja sodišča prve stopnje, da so vsi ostali stroški, konkretno stroški najema tovornega vozila in prevoza oz. kilometrine, razen stroškov delovne sile, zajeti v plačilu izvršitelja za izpraznitev nepremičnine po tar. št. 8 Pravilnika, je materialnopravno zmotna, na kar utemeljeno opozarja izvršitelj v svoji pritožbi.

Zgoraj navedeni razlogi ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljujejo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izvršitelju dodatno priznajo tudi stroški za najem tovornega vozila v znesku 200,00 EUR ter stroški kilometrine za tovorno in osebno vozilo v znesku 73,60 EUR, kar skupaj z 20 % DDV znaša 328,32 EUR.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi izvršitelja v pretežnem delu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izvršitelju odmerilo še nadaljnje stroške v znesku 328,32 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih izvršitelj ni priglasil.