Jedro

Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek zoper drugo nasprotno udeleženko ustavilo, predlog za vrnitev več nepremičnin, vložen zoper prvo nasprotno udeleženko, pa zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljic zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da je bilo premoženje, ki je predmet zahteve za vrnitev, zaplenjeno na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list FLRJ, št. 2/45 – v nadaljevanju Odlok AVNOJ) in ne na podlagi kazenske sodbe.

3. Predlagateljica v reviziji uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da iz poziva Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 13. 11. 1945 in iz sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru št. J Z 195/45 z dne 13. 11. 1945, izdanih na podlagi kazenske sodbe, jasno izhaja, da je bilo premoženje zaplenjeno v kazenskem – in ne v upravnem – postopku. Ker se sodišči o teh listinah nista izrekli, izpodbijani sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih in je podano nasprotje med razlogi in listinami, ki so v spisu. Sporno stališče temelji tudi na zmotni razlagi predpisov. Odlok AVNOJ ni vseboval izrecne določbe o trenutku prehoda premoženja v državno last. Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (Uradni list FLRJ, št. 40/45 – v nadaljevanju ZKIK) je določal, da država pridobi lastninsko pravico na zaplenjenem premoženju z dnem pravnomočnosti sodbe ali upravne odločbe. Zakon o potrditvi in spremembah Odloka AVNOJ (Uradni list FLRJ, št. 63/46) pa je določil, da premoženje iz 1. in 2. točke 1. člena Odloka preide v državno last dne 6. 2. 1945. V obravnavanem primeru je odločilna ureditev po ZKIK. Ker odločbe zaplembne komisije ob izdaji kazenske sodbe še niso bile niti izdane, je očitno, da je do zaplembe prišlo na podlagi kazenske sodbe. Predlagateljica predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi.

4. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnima udeležencema. Prva nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitki procesnih kršitev niso utemeljeni. Iz izpodbijanih sklepov izhaja, da sta sodišči vzeli v ozir vse listine, ki so v spisu. Očitki o nasprotju med listinami in sklepi in o manjku odločilnih dejstev v izpodbijanih sklepih pa so ostali neobrazloženi. Teh očitkov namreč ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da sodišče ni upoštevalo določenih dokazov.

7. Neutemeljen je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se premoženje (lahko) vrača na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS) le v primeru, če je bilo zaplenjeno na podlagi kazenske sodbe – in ne neposredno na podlagi Odloka AVNOJ-a.(1) Revizijsko stališče, da je za presojo o podlagi zaplembe odločilen datum izdaje sodne oz. upravne odločbe, ni utemeljeno. Predlagateljica nima prav, da Odlok AVNOJ-a ne določa trenutka prehoda zaplenjenega premoženja v državno last. Člen 1 se namreč glasi: "Z dnevom, ko stopi ta odlok v veljavo, preide v državno svojino: 1. …". Premoženje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se je nahajalo na ozemlju Jugoslavije (1. točka 1. člena Odloka), ter oseb nemške narodnosti (z določenimi izjemami) [2. točka 1. člena Odloka] je torej prešlo v last države z dnem uveljavitve Odloka, tj. 6. 2. 1945. Isti trenutek učinkovanja je bil določen tudi za zaplembe, izrečene s kazensko sodbo, logično pa je, da je to veljalo le za kazenske sodbe, izrečene pred uveljavitvijo Odloka. Niti ZKIK niti Zakon o potrditvi Odloka AVNOJ-a nista vsebovala drugačnih določb o trenutku prehoda zaplenjenega premoženja v last države. Oba sta vsebovala izrecni določbi, da premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo, preide v državno last s pravnomočnostjo sodbe, Zakon o potrditvi Odloka AVNOJ pa tudi določbo, da je premoženje nemških državljanov in oseb nemške narodnosti prešlo na državo z uveljavitvijo Odloka. Določbe, ki jih v podporo svojemu materialnopravnemu stališču navaja revizija, ne urejajo časovnega trenutka prehoda premoženja, marveč le posebej izpostavljajo načelo zakonitosti pri izrekanju zaplembe. Za presojo o podlagi za zaplembo premoženja zato ni pomembno, kdaj je bila izdana odločba zaplembne komisije. Po ugotovitvi, da je bilo premoženje, katerega vrnitev zahteva predlagateljica, zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, je stališče izpodbijanih sklepov, da vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati v postopku po ZIKS, pravilno.

8. Po ugotovitvi, da niti razlogi, ki jih uveljavlja predlagateljica, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Tako nazadnje v sodbi II Ips 177/2009 z dne 16. 4. 2009.