Jedro

Tožnica zmotno meni, da je pogoj upravičene površine izpolnila s tem, da je površino celotnega GERK-a trikrat pokosila. Že iz definicije ugotovljene površine izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrol izpolnjevati predpisane pogoje. Tožnica pa niti ob kontroli in tudi v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da del GERK-a ob kontroli ni bil več v kmetijski rabi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je v 2. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnila zahtevke za plačilne pravice, naštete v tej točki. V obrazložitvi navaja, da je tožnica 12. 4. 2010 vložila vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2010. V delu, v katerem je zahtevek zavrnila, ugotavlja, da čezmerna prijava skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znaša: plačilne pravice 1,57 ha, kar predstavlja več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, zato se zahtevek v skladu s 58. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se zavrne, znaša 3,15 ha. Skupno število odobrenih upravičenih površin, ki so predmet izplačila plačilnih pravic, je manjše kot je število plačilnih pravic, za katere se zahteva izplačilo, zato se v skladu z 8. členom Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/2009, 62/2010, v nadaljevanju Uredba EKO0) v zvezi s 57. členom Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009 izplača število plačilnih pravic, ki ustreza številu odobrenih upravičenih površin. Navaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu D prijavljena površina na posameznem GERK-u večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 58. členom v zvezi s 57. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID 1647515, 1647514, 4376383. Površina, ki se zavrne, znaša 1,45 ha. Pri pregledu je bilo nadalje ugotovljeno, da je prijavljena vrsta rabe za posameznem GERK-u drugačna od ugotovljene. Ugotovljena površina znotraj posameznega GERK-a, ki bi morala tvoriti svoj GERK, je manjša od 0,1 ha, zato se zahtevek za izplačilo plačnih pravic za ugotovljeno površino, ki bi morala tvoriti svoj GERK, na podlagi druge alinee prvega odstavka 8. člena Uredbe v zvezi s četrtim odstavkom 38. člena Uredbe zavrne. Izplačilo plačilnih pravic se za tako zavrnjeno površino zniža oziroma izključi v skladu s 58. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID 1627656, 1652124, 4039946. Površina, ki se zavrne, znaša 0,12 ha.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (drugostopenjski organ) je zavrnilo tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. Glede veljavnih metod merjenja se sklicuje na Pravilnik o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev. Glede GERK-a 1647515 pa iz dokumentacije ugotavlja, da je bil prijavljen na površini 2,72 ha z rabo 1300, ob kontrolnem pregledu pa je bilo ugotovljeno, da ima le 1,34 ha površine rabo 1300, preostala površina 1,38 ha pa je nekmetijske rabe. Pojasnjuje, da je bistveno, da je bila prijavljena površina v kmetijski rabi tistega dne, ko je bila na kmetijskem gospodarstvu opravljena kontrola površin. Nadalje ugotavlja, da je bila v evidenci kmetijskih gospodarstev na navedenem GERK sprememba narejena šele 15. 12. 2010, do nje pa je prišlo po uradni dolžnosti, na podlagi kontrole površin. (Pri)tožnica je prijavila skupaj 19,01 ha upravičenih površin, pri kontroli pa se je ugotovila upravičena površina le za 17,44 ha. Preveč prijavljena površina predstavlja 9 % ugotovljene površine, zato je bilo treba upravičeno površino znižati še za dvakratno ugotovljeno razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino, tj. za 3,14 ha. Odobrena upravičena površina znaša le 14,30 ha. (Pri)tožnica je v zbirni vlogi za leto 2008 uveljavljala izplačilo 19,65 plačilnih pravic. Glede na navedeno se zahtevek za izplačilo plačnih pravic sorazmerno zavrne za presežni del plačilnih pravic, za katere (pri)tožnica nima zagotovljenih dovolj upravičenih površin. Ker je upravičena do izplačila le za 14,30 ha, se ji zahtevek za izplačilo plačnih pravic zavrne za 5,35 plačilnih pravic.

Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Meni, da metoda planimetriranja, s katero je kontrolor analiziral kmetijske površine, ni primerna. Planimetriranje ni merilo ali pogoj za določanje površin za izplačilo plačilnih pravic. Prvostopenjski organ je napačno obravnaval GERK št. 1647515. Na delu tega GERK-a v velikosti 1,38 ha je Občina … začela graditi športni park, tako da je kmetijske površine z rabo 1300 ostalo še 1,34 ha. Tožnica navaja, da je površino tega GERK-a v letu 2010 trikrat pokosila, kot je razvidno iz evidence o delovnih opravilih, 18. 5. 2010, 22. 7. 2010 in 21. 8. 2010. Pokosila se je površina celotnega GERK-a. Na polovici GERK-a je občina pričela z deli po 23. 8. 2010. Tožnica je prepričana, da je izpolnila vse pogoje, ki jih mora za izplačilo plačilnih pravic izpolnjevati nosilec kmetijskega gospodarstva po Uredbi in to: da so upravičene površine vpisane v register kmetijskih gospodarstev na posameznem kmetijskem gospodarstvu na dan 31. maja tekočega leta; da je najmanjša površina kmetijske parcele, za katero se izplača plačilna pravica, 0,1 ha; da najmanjša ugotovljena skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko izplača plačilna pravica, znaša 0,30 ha. Na GERK-u 1647515 je bila upravičena površina vpisana v RKG konec maja; ugotovljena površina kmetijske parcele je večja od 0,1 ha; ugotovljena površina kmetijskega gospodarstva je večja od 0.3 ha. Zapisnik je podpisala brez pripomb, saj je že sam kontrolor navedel njeno pojasnilo glede izgradnje športnega parka. Gradnjo športnega parka je istočasno prijavila na upravno enoto in na prvostopenjski organ. Prvostopenjski organ je v rokih, ki veljajo za prijavo višje sile, obvestila o nameravani gradnji občine, organ pa je izdal odločbo št. 33107-14073/2009/4 z dne 8. 10. 2010, v kateri je opravičil izvajanje petletne obveznosti KOP za podukrep REJ na površini 1,35 ha od leta 2010 naprej. Tožnica navaja, da je pričakovala, da bo oprostitev od izvajanja priznana tudi za neposredna plačila, saj je vzrok povsem isti. Tožnica predlaga, da sodišče prvostopenjsko odločbo v izpodbijanem delu odpravi in samo odloči tako, da se odobrijo zavrnjeni zahtevki za izplačilo plačilnih pravic, podrejeno pa, da sodišče po odpravi odločbe vrne zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje z navodilom, da se odobrijo zavrnjeni zahtevki za izplačilo plačilnih pravic. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, ki jih je navedla v obrazložitvi svoje odločbe. Poudarja, da mora biti površina, ki je upravičena do plačil, pravilne kmetijske rabe celo obdelovalno dobo, nato pa se presojajo ostali pogoji iz 8. člena Uredbe. Tožnica napačno tolmači predpisani pogoj, da morajo biti upravičene površine vpisane v RKG na posameznem gospodarstvu na dan 31. maja tekočega leta. Ta pogoj govori o površinah, ki so pripisane posameznemu kmetijskemu gospodarstvu in ne o rabi površin. V obravnavani zadevi ni relevantno, če je tožnica površino v tistem letu do začetka gradbenih del že obdelala, konkretno pokosila, saj je v času kontrolnega pregleda kontrolor ugotovil nekmetijsko rabo. Vlagatelj zahtevka mora površino, na kateri uveljavlja izplačilo plačilnih pravic, ves čas obdržati v kmetijski rabi, in izpolnjevati ostale pogoje. Izjeme veljajo le v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to ureja Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 v 75. členu, ki napotuje na 31. člen Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009. Tožnica pa v predpisanem roku ni podala nobene vloge, s katero bi uveljavljala višjo silo po tej določbi. Glede tožničinega sklicevanja na odločbo št. 33107-14073/2009/4 z dne 8. 10. 2010 drugostopenjski organ meni, da gre za prekluzijo. Sicer pa iz njene „Vloge za uveljavljanje odstopanja od obveznosti izvajanja ukrepov osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v obdobju 2007-2013 v primeru višje sile ali izrednih okoliščin“ izhaja, da je odstopila od izvajanja enega od podukrepov KOP. Pri teh ukrepih izvajanje ni vezano le na tekoče leto, temveč na petletno obdobje. S tem, ko je organ z odločbo št. 33107-14073/2009/4 z dne 8. 10. 2010 dovolil odstopiti od obveznosti KOP – sonaravna reja domačih živali na površini 1,35 ha GERK-a 1647516, tožnici ni priznal tudi upravičenosti izplačila plačilnih pravic za leto 2010 na površini 1,35 ha GERK-a 1647516. Upravičenci morajo vlagati zahtevke za izplačilo plačilnih pravic in te plačilne pravice aktivirati z upravičenimi površinami za vsako posamezno leto. V tožničinem primeru ne gre za višjo silo po 31. členu Uredbe 73/2009/ES, zato bi morala svoj zahtevek na sporni površini 1,35 ha GERK-a 1647515 ob spremembi rabe zemljišča umakniti v skladu s 25. členom Uredbe 1122/2009/ES. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih tožbenih navedbah.

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za izpodbijano odločitev o zavrnitvi tožničinega zahtevka za izplačilo plačilnih pravic sta Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS 113/09, Uredba EKO0) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 (Uredba). Uredba EKO0 v drugi alinei 2. člena plačilno pravico opredeljuje kot pravico do plačila na hektar upravičene površine, do katere je upravičeno kmetijsko gospodarstvo. V 7. členu določa, za katera kmetijska zemljišča - glede na vrsto rabe – lahko nosilci kmetijskih gospodarstev vložijo zahtevke za izplačilo plačilnih pravic. Pogoji za izplačilo plačilnih pravic pa so določeni v 8. členu te uredbe, in sicer so to: vpis upravičene površine v register kmetijskega gospodarstva na dan 31. 5. tekočega leta; da je najmanjša ugotovljena površina kmetijske parcele, za katero se izplača plačilna pravica, 0,1 ha in da znaša najmanjša ugotovljena skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva 0,30 ha. Uredba pa določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje določenih uredb ES.

Po prvem odstavku 58. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 se v primeru, če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, večja od površine, ugotovljene v skladu s 57. členom te uredbe, pomoč izračuna na podlagi ugotovljena površine (ugotovljena površina pomeni površino, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči; v primeru sheme enotnega plačila se lahko šteje, da je prijavljena površina ugotovljena le, če jo dejansko spremlja ustrezno število pravic do plačil (22. točka 2. člena Uredbe), znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor 3% ali 2 ha, vendar ne več kakor 20% ugotovljene površine.

Na kontrolnem pregledu tožničinega kmetijskega gospodarstva je bilo za GERK-PID 1647515, 1647514 in 4376383 ugotovljeno, da je prijavljena površina večja od ugotovljene, za GERK-PID 1627656, 1652124, 4039946 pa, da je prijavljena vrsta rabe drugačna od ugotovljene. Navedeno izhaja iz zapisnika št. 100293937/POV_KOP/1/1 z dne 15. 9. 2010, ki ga je tožnica brez pripomb podpisala. Rezultat ugotavljanja skladnosti prijavljenih površin in rastlin s stanjem na kraju samem je prikazan grafično in numerično – izločene površine so označene v izmeri in z vrsto rabe, prikazane pa so tudi v grafiki - in je preverljiv ter ustreza dejanskim zaključkom upravnega organa, da so nepravilnosti ugotovljene v obsegu, kot ga ureja 58. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (povzet v prejšnji točki obrazložitve). Iz navedenega zapisnika je razvidno, da je bila meritev zemljišč opravljena z metodo planimetriranja, za GERK-PID 4039946 pa tudi z GPS napravo. Tožničin ugovor, da planimetriranje ni merilo ali pogoj za določanje površin za izplačilo plačilnih pravic, je zmoten. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 v 34. členu določa, da se površine enot rabe ali poljin določijo na kakršenkoli način, ki dokazano zagotavljajo meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, potrebni za veljaven tehnični standard, kot je oblikovan na ravni Skupnost. Republika Slovenija je merilne metode določila v Pravilniku o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev. V 2. členu mednje uvršča merjenje na ekranu iz ortofotov narejenih iz letalskih ali satelitskih posnetkov (druga alinea prvega odstavka 2. člena), torej metodo planimetriranja (planimetriranje pomeni določanje površin GERK-ov s pomočjo programske rešitve na ortofoto podlagi). Po določbi drugega odstavka 2. člena se merjenje z GPS napravo ter merjenje iz ortofotov praviloma uporablja za merjenje površin. Določitev merilne metode planimetriranja v Pravilniku izkazuje, da je v strokovnem pogledu sprejeta kot metoda, ki daje podatke o zemljiščih z dovolj veliko zanesljivostjo in je ustrezna v smislu 34. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Tožničini ugovori, da kontrolor ne bi mogel uporabiti metode planimetriranja, torej ne vzdržijo pravne presoje.

Neutemeljeni so tudi ugovori, da je upravni organ napačno obravnaval GERK-PID 1647515. Kot je razvidno iz obrazca D, in kar med strankama tudi ni sporno, je tožnica ta GERK prijavila v površini 2,72 ha z vrsto rabe 1300 (trajni travnik). Na kontrolnem pregledu je bila, kot izhaja iz že navedenega zapisnika, ta vrsta rabe ugotovljena le na površini 1,34 ha, v preostalem delu površine 1,38 ha pa je bila ugotovljena vrsta rabe 9999 (nekmetijska raba). Tožnica zmotno meni, da je pogoj upravičene površine izpolnila s tem, da je površino celotnega GERK-a trikrat pokosila: 18. 5., 22.7. in 21. 8. 2010 (navedeno se v celoti niti ne ujema s tožničino izjavo v vlogi, s katero je uveljavljala odstopanje od obveznosti izvajanja ukrepov osi 2 iz PRP in potrdilom Občine … z dne 5. 7. 2010, ki ju tožnica prilaga tožbi, in v katerih se navaja, da naj bi do zmanjšanja površin zaradi začetka gradbenih del prišlo po 5. 7. 2010). Že iz definicije ugotovljene površine (tista površina, ki je ugotovljena po izvedenih kontrolah) izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrol izpolnjevati predpisane pogoje. Tožnica pa niti ob kontroli in tudi v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da del GERK-a ob kontroli ni bil več v kmetijski rabi. V predmetnem postopku tudi ni mogla biti upoštevna njena „Vloga za uveljavljanje odstopanja od obveznosti izvajanja ukrepov osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v primeru višje sile ali izrednih okoliščin“ z dne 12. 7. 2010. Z njo je tožnica javila predčasen odstop od izvajanja obveznosti od podukrepa KOP-REJ, ki se ga je zavezala izvajati 5 let, iz razloga po 45. členu Uredbe 1974/2006/ES (nemožnost izpolnjevanja prevzetih obveznosti, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet podobnih javnih ukrepov združevanj zemljišč, ki jih odobrijo pristojni javni organi). Odstop od izvedbe ukrepa za tekoče leto pa je po 75. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 možen zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kot so določene v 31. členu Uredbe (ES) št. 73/2009, to pa so: smrt kmeta, kmetova dolgotrajna nezmožnost za delo, huda naravna katastrofa, ki resno vpliva na kmetijsko zemljišče gospodarstva, uničenje prostorov za živali na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, epidemija živalske bolezni, ki prizadene del ali vso kmetovo živino. V tožničini zadevi za tak primer ni šlo. Zato tožnica zmotno meni, da bi morala njena vloga oziroma odločba št. 33107-14073/2009/4 z dne 8. 10. 2010, s katero se ji je opravičilo odstopanje od petletne obveznosti izvajanja podukrepa REJ, učinkovati tudi v predmetnem postopku, saj je bil vzrok isti (gradnja športnega parka). Kot je sodišče pojasnilo, takšna okoliščina ni razlog za odstop od izvajanja ukrepa za tekoče leto.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno moralo zavrniti.

O stroškovnem zahtevku je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.