Jedro

V tem primeru gre za dokončno in pravnomočno odločbo, s tem da je od odmere pokojnine preteklo že več kot 20 let. V tem primeru ni podana pravna podlaga niti v določbi 183. člena ZPIZ-2, da bi se ponovno presojala odločba, s katero je bilo odločeno o odmeri invalidske pokojnine. Zamujen je namreč desetletni rok določen v 183. členu ZPIZ-2. Razen tega pa tožnik neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 pri toženi stranki niti ni uveljavljal. Zahteval je namreč ponovno odmero po 401.a členu ZPIZ-2. Tožniku, ki je bil pretežni del zavarovan po drugem oziroma tretjem odstavku 10. člena ZPIZ/83, so bile že priznane pravice ob ugotovitvi, da je bil zavarovan za širši obseg pravic in posledično mu je bila tudi invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ne pa od dejanske pokojninske osnove, saj bi bila v tem primeru invalidska pokojnina nižja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 2. 11. 2021 in z dne 13. 9. 2021 ter da se tožniku prizna invalidska pokojnina v višjem odmernem odstotku.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da mu je bila pokojnina odmerjena z odločbo z dne 5. 3. 2001, odločitev pa naj bi bila v nasprotju z določbo 446. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju veljavnega do 31. 12. 1999. Izračun bi moral biti opravljen po zakonu, ki je veljal do 1. 1. 2000, ne pa po novejšem zakonu. Po mnenju tožnika zakon tudi ne pozna zastaralnega roka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 2. 11. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 13. 9. 2021. Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo zavrnil tožnikovo zahtevo za novo odmero invalidske pokojnine.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik z odločbo št. ... z dne 5. 3. 2001 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila od 28. 2. 2001 dalje priznana pravica do invalidske pokojnine. Z odločbo iste opravilne številke z dne 21. 6. 2001 mu je bila invalidska pokojnina odmerjena in priznana v znesku takratnih 60.053,83 SIT na mesec od 1. 3. 2001 dalje.

7. V zadevi je sporna odmera invalidske pokojnine. Kot izhaja iz pritožbenih navedb tožnik meni, da bi morala biti invalidska pokojnina odmerjena upoštevaje določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/92),2 ne pa po določbah zakona, ki je stopil v veljavo s 1. 1. 2000 in sicer Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1).3

8. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in kar med strankama tudi ni sporno, je bil tožnik v obdobju od 1. 1. 1984 do 31. 3. 1992 zavarovan kot združeni kmet po 10. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/83).4 V obdobju od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1989 je plačeval prispevke v 5. razredu (v višini najnižje pokojninske osnove), kar mu zagotavlja širši obseg pravic. V času od 1. 1. 1990 do 31. 3. 1992 je plačeval prispevke za ožji obseg pravic. Tožniku je bila ob ugotovitvi, da je bil pretežni del zavarovan za širši obseg pravic invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, saj bi bil v nasprotnem primeru, če bi bil izračun opravljen na podlagi dejanske pokojninske osnove, znesek pokojnine nižji. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje pa gre v tem primeru za dokončno in pravnomočno odločbo, s tem da je od odmere pokojnine preteklo že več kot 20 let. V tem primeru ni podana pravna podlaga niti v določbi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2),5 da bi se ponovno presojala odločba, s katero je bilo odločeno o odmeri invalidske pokojnine. Zamujen je namreč desetletni rok določen v 183. členu ZPIZ-2. Razen tega pa tožnik neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 pri toženi stranki niti ni uveljavljal. Zahteval je namreč ponovno odmero po 401.a členu ZPIZ-2. 9. V prvem odstavku 401.a člena ZPIZ-2 je določeno, da se zavarovancem iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljajo enake pravice iz obveznega zavarovanja kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83. V 11. členu ZPIZ/83 je bilo urejeno zavarovanje drugih oziroma individualnih kmetov. Tožnik pa v to kategorijo ne spada, saj kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje in kar med strankama tudi ni sporno, je bil tožnik v trajanju 8 let, 9 mesecev obvezno zavarovan kot združeni kmet po drugem oziroma tretjem odstavku 10. člena ZPIZ/83. 10. To pa pomeni, da se navedena določba novele ZPIZ-2H ne nanaša na tožnika, saj ni bil vključen v zavarovanje po 11. členu ZPIZ/83. Kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, je novela ZPIZ-2H omogočila izenačitev zavarovancev iz 11. člena ZPIZ/83 z zavarovanci zavarovanimi po 10. členu ZPIZ/83 in sicer v primeru, če so zavarovanci po 11. členu plačevali prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83. Tožniku, ki je bil pretežni del zavarovan po drugem oziroma tretjem odstavku 10. člena ZPIZ/83, pa so bile že priznane pravice ob ugotovitvi, da je bil zavarovan za širši obseg pravic in posledično mu je bila tudi invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ne pa od dejanske pokojninske osnove, saj bi bila v tem primeru invalidska pokojnina nižja.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Ur. l. SRS, št. 27/83 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.