Jedro

Zbirko podatkov o prometu ureja 104. člen ZEKom, ki v šestem odstavku tudi daje Agenciji pravno podlago, da za namen reševanja sporov v zvezi z zaračunavanjem od operaterjev pridobi potrebne podatke. Operaterji s posredovanjem teh podatkov Agenciji torej ne kršijo ZVOP-1.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Obrazložitev A.

1. Agencija je zoper pravno osebo A.d.d. in odgovorno osebo B.B. dne 4.9.2008 izdala odločbo o prekršku zaradi prekrška po 45. točki prvega odstavka 152. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom) ter pravni osebi izrekla globo v višini 20.864,63 eurov, odgovorni osebi pa v višini 2.086,63 eurov ter jima naložila plačilo povprečnine vsaki v višini 41,05 eurov. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo dne 5.10.2009 zavrnilo zahtevi za sodno varstvo odgovorne in pravne osebe in jima naložilo plačilo sodne takse po odmeri prekrškovnega organa.

2. Zoper uvodoma navedeno pravnomočno sodbo, v zvezi z odločbo Agencije, je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker meni, da sodba ni utemeljena. Navaja, da je iz spisovnega gradiva razvidno, da je Agencija zaradi spora glede zaračunavanja storitev od storilk zahtevala izpisek CDR klicev, ki med drugim zajema tudi podatke o določeni ali določljivi osebi. Ravnanje s takimi podatki pa določa prvi odstavek 104. člena ZEKom, po katerem jih je zbrisati ali spremeniti tako, da jih ni več mogoče povezati z določeno ali določljivo osebo. Zato meni, da izjemo od tega predstavljajo le podatki po 107b. členu ZEKom, ki se hranijo izključno za namene po 107a. člena ZEKom. V vseh drugih primerih gre namreč za poseg v komunikacijsko zasebnost v neskladju z drugim odstavkom 37. člena Ustave RS. Morebitni spori glede zaračunavanja storitev se namreč lahko rešujejo le v kazenskem postopku, kjer se smejo navedeni podatki pridobiti le na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Zato je stališče Agencije in sodišča v nasprotju tudi z drugim odstavkom 8. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Ker prekršek zaradi kršitve 107a. člena v povezavi s 107b. členom ZEKom ni podan, Vrhovnemu sodišču predlaga, da odločbo o prekršku odpravi ali razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena Zakona o prekrških in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo storilkama, ki sta se o zahtevi izjavili.

B.

4. Agencija na podlagi določbe 129. člena ZEKom rešuje spore med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, kakršni so spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ter spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in uporabniki v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost. V skladu s tem so po prvem odstavku 126. člena ZEKom vse fizične in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske komunikacijske storitve, dolžne dati agenciji na podlagi njene pisne zahteve na voljo vse informacije, s katerimi razpolagajo.

5. Na tej podlagi je v zadevi, kjer je šlo za reševanje spora med končnim uporabnikom in družbo A.d.d. zaradi nepravilnega zaračunavanja storitev z dopisoma dne 8.7.2008 in 24.7.2008 od pravne osebe družbe A.d.d. zahtevala posredovanje dokazil in sicer CDR izpis klicev. Pravna oseba izpisa ni posredovala, ker je menila, da gre za podatke, katerih namen in način hrambe oziroma obdelave urejata 107.a in 107. b člen ZEKom. Ti se hranijo še nadaljnjih 24 mesecev, vendar samo za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države. V skladu z navedeno pravno podlago bi CDR izpis lahko posredovala le na podlagi odredbe pristojnega organa. Agencija je storilki ponovno pozvala na predložitev CDR izpisa in navedla razloge zakaj to potrebuje, vendar storilki zahtevanega podatka nista posredovali. Zato je zoper njiju izrekla globi kot je navedeno pod točko 1. 6. Po določbi šestega odstavka 104. člena ZEKom mora operater, ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena (ki operaterju nalagajo določene obveznosti v zvezi z zaupnostjo in hranjenjem prometnih podatkov) na pisno zahtevo pristojnega organa, ki jo ta poda z namenom reševanja sporov, zlasti sporov v zvezi z medsebojnim povezovanjem ali zaračunavanjem, in v skladu z veljavno zakonodajo, tega seznaniti s podatki o prometu.

7. V 3. točki 25. člena ZEKom kot podatke o prometu določa kakršnekoli podatke, ki se obdelujejo zaradi prenosa komunikacij v elektronskem komunikacijskem omrežju ali zaradi njihovega obračunavanja. Glede na to, da je CDR zapis računalniški zapis, ki ga ustvari telefonska centrala in ki vsebuje podatke o posamičnem posredovanem klicu - podatke o kličoči in klicani številki, o trajanju klica ter dodatne druge podatke za potrebe obračunskega sistema - nedvomno predstavlja tak podatek o prometu.

8. Glede na navedeno pravno podlago v šestem odstavku 104. člena ZEKom Vrhovno sodišče ugotavlja, da vrhovni državni tožilec neutemeljeno navaja, da Agencija ni razpolagala s podlago za pridobitev podatkov v CDR zapisih, ker ni šlo za podatke po 107.b členu ZEKom, ki se hranijo za namene po 107.a členu ZEKom. Po določbi šestega odstavka 104. člena ZEKom gre namreč za zbirko, ki zajema obdelavo podatkov v prometu, zato Agencija v tem primeru ni omejena z določbami 107.a in 107.b člena ZEKom, ki urejajo povsem drugo zbirko (shranjenih prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev za potrebe pristojnih državnih organov) za popolnoma drug namen (za potrebe kazenskega postopka, za zagotavljanje nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, in za namene obrambe države). Iz navedenega izhaja, da gre po določbah 107.a in 107.b člena ZEKom za drugačno zbirko podatkov, ki se ne nanašajo na posredovanje podatkov za reševanje sporov, ki se od nje razlikuje glede na zakonske podlage, namen obdelave, režim hranjenja z natančno opredeljenim rokom hrambe in taksativno navedbo pooblaščenih uporabnikov.

9. Glede na to, da zbirko podatkov o prometu ureja 104. členu ZEKom, ki v šestem odstavku daje Agenciji pravno podlago, da za namen reševanja sporov v zvezi z zaračunavanjem od operaterjev pridobi potrebne podatke, ki so vsebovani v CDR zapisih in da se ti hranijo po določbi drugega odstavka 104. člena ZEKom, po kateri ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem, operaterji s posredovanjem teh podatkov Agenciji ne kršijo določb ZVOP-1-UPB1. 10. Agencija je torej upravičeno zahtevala podatke o prometu, ki jih je potrebovala za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij (prvi odstavek 129. člena ZEKom), zato sta jo bili v skladu s prvim odstavkom 126. člena v zvezi s šestim odstavkom 104. člena ZEKom storilki dolžni na podlagi njene pisne zahteve seznaniti s podatki o prometu, to je posredovati CDR izpis. Ker podatkov nista posredovali, sta storili prekršek po 45. točki prvega odstavka 152. člena ZEKom.

11. Ker kršitve, ki jih uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti niso podane, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo.