Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do uporabe slovenskega jezika v postopku pred tujim prekrškovnim organom. Direktiva (EU) 2015/413, na katero se v zvezi s tem sklicuje v pritožbi, namreč ureja čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu ter strankam v takih postopkih daje le pravico, da tuji državni organi z njimi komunicirajo v jeziku, ki ga razumejo (15. točka preambule navedene Direktive ter tretji odstavek 5. čelna te Direktive), ne pa tudi, da stranka z njimi komunicira v lastnem jeziku, saj državni organ oziroma sodišče posluje v uradnem jeziku svoje države, in nemščina je uradni jezik Republike Avstrije (8. člen Zveznega ustavnega zakona). Pritožbena zatrjevanja storilca, da je organ države izdaje odločbe neupravičeno zahteval od storilca, da pravna sredstva vlaga v nemškem jeziku so glede na navedeno neutemeljena.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Bezirkshauptmannschaft Graz Umgebung, št. BHGU/606220154289/2022 z dne 2. 1. 2023, ki je postala pravnomočna dne 6. 4. 2023, zoper v uvodu navedenega storilca prizna in izvrši, ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega, ker je storil prekršek po 2. odstavka 20. člena Zakona o cestnem prometu, zato je na podlagi 3.a odstavka 99. člena Zakona o cestnem prometu dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 130,00 EUR, po priloženem pozivu za plačilo na račun Okrajnega sodišča v Celju v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se bo izterjala prisilno (II. točka izreka), pri tem pa lahko storilec po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo (III. točka izreka).
2.Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.
5.V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 7. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije v zvezi s storitvijo prometnega prekrška.
6.Pritožnik napada zaključek o tem, da ni so podani pogojev za zavrnitev priznanja navedene odločbe tujega prekrškovnega organa ter v zvezi s tem zatrjuje, da mu prekrškovni organ Republike Avstrije ni dopustil, da vloge vlaga v slovenskem jeziku. Opozarja, da je slovenščina eden izmed uradnih jezikov v Evropski uniji ter da mu pravico komuniciranja v lastnem jeziku omogoča Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2015/413 z dne 11. 3. 202125, ki je lex specialis za prometne prekrške v članicah Skupnosti.
7.Po vpogledu v podatke spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, pravilen.
8.Pritožnik namreč neutemeljeno zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do uporabe slovenskega jezika v postopku pred tujim prekrškovnim organom. Direktiva (EU) 2015/413, na katero se v zvezi s tem sklicuje v pritožbi, namreč ureja čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu ter strankam v takih postopkih daje le pravico, da tuji državni organi z njimi komunicirajo v jeziku, ki ga razumejo (glej 15. točko preambule navedene Direktive ter tretji odstavek 5. čelna te Direktive), ne pa tudi, da stranka z njimi komunicira v lastnem jeziku, saj državni organ oziroma sodišče posluje v uradnem jeziku svoje države, in nemščina je uradni jezik Republike Avstrije (8. člen Zveznega ustavnega zakona). Pritožbena zatrjevanja storilca, da je organ države izdaje odločbe neupravičeno zahteval od storilca, da pravna sredstva vlaga v nemškem jeziku so glede na navedeno neutemeljena.
9.Ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja, da je bila odločba, ki je bila z izpodbijanim sklepom priznana, storilcu vročena prevedena v slovenščino, ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje ter posledično pravilno odločilo, da se predložena odločba prizna in izvrši.
10.Ker je glede na navedeno pritožba storilca neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
Zveza:
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 186
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.