Jedro

Izjavi sosedov, ki ju je priložila predlagateljica, sta vsebinsko ustrezni. Sosedi sta namreč navedli, da je bila pravna prednica predlagateljice do svoje smrti leta 1987 lastnica spornega stanovanja, od leta 1998 pa ima stanovanje v lastniški posesti predlagateljica, ki tudi stanuje na naslovu nepremičnine. Taka izjava zadošča, saj od sosedov ni mogoče pričakovati, da bi poznali pravni temelj uporabe stanovanja. Res sosedi uporabljata pravne termine, vendar gre za termine (posest, lastnina), katerih vsebina je znana tudi povprečnemu udeležencu v pravnem prometu. Pomembno je, da iz izjav izhaja tudi obdobje lastniške posesti, ki je daljše od 10 let in bi bili torej glede trajanja izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodniku prve stopnje v odločanje o vzpostavitvi listine in o vpisu.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Murski Soboti zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za vzpostavitev listine in vpis lastninske pravice na dveh posameznih delih stavbe. Priloženi izjavi sosedov vsebinsko ne ustrezata pogojem, na podlagi katerih bi sodišče lahko presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za lastniško posest, po drugi strani pa se sodišču poraja dvom, ali je listina sploh izgubljena.

Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Po 5. odstavku 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) obstoji domneva verjetnega izkaza obstoja ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz 1. točke 1. odstavka istega člena, če predlagatelj alternativno predloži ali fotokopijo te listine ali pa overjeni izjavi dveh lastnikov sosednjih nepremičnin. Slednje je predlagateljica storila, hkrati pa je v ugovoru pojasnila, da je lastniško posest pridobila s sklenitvijo kupne pogodbe z dne 16.12.1998 z dediči po pok. F.Z. Slednja je predlagateljičini teti J.Z. pojasnila, da je s kupno pogodbo z dne 30.3.1964 kupila stanovanje v L. Pogodbe pa nima več, ker jo je izgubila. F.Z. je v kupljenem stanovanju tudi živela in lastništvo nikoli ni bilo sporno. Predlagateljica meni, da izjavi lastnic sosednjih nepremičnin ustrezata zakonskim pogojem.

Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica je v predlogu za vzpostavitev listine navedla, da je bila sporna listina z v predlogu opisano vsebino izstavljena, vendar izgubljena, oziroma uničena in je ne more pridobiti. S tem je zadostila svojemu trditvenemu bremenu za vzpostavitev listine po 234. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da sta izjavi sosedov, ki ju je priložila, vsebinsko ustrezni. Sosedi sta namreč navedli, da je bila pravna prednica predlagateljice do svoje smrti 1987 lastnica predmetnega stanovanja, od leta 1998 pa ima stanovanje v lastniški posesti predlagateljica, ki tudi stanuje na naslovu nepremičnine. Taka izjava zadošča, saj od sosedov ni mogoče pričakovati, da bi poznali pravni temelj uporabe stanovanja. Res sosedi uporabljata pravne termine, vendar gre za termine (posest, lastnina), katerih vsebina je znana tudi povprečnemu udeležencu v pravnem prometu. Pomembno pa je, da iz izjav izhaja tudi obdobje lastniške posesti, ki je daljše od 10 let in bi bili torej glede trajanja izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.

Dejstva, da je bila listina uničena ali izgubljena in da zato z njo zato ne razpolaga, pa predlagateljica niti ne more dokazati, saj gre za negativno dejstvo. Tudi poznavanje datuma izstavitve listine še ne pomeni, da listina ni izgubljena ali uničena.

Na podlagi povedanega pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o zavrnitvi predloga, ker naj predlagateljica ne bi izkazala pogojev za začetek postopka vzpostavitev listine iz 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, ni pravilna. Predlagateljica je te pogoje izkazala. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo še do ostalih pogojev glede vknjižbe in ker je potrebno izvesti še postopek oklica in omogočiti ugovore po 238. in 239. členu ZZK-1, je moralo pritožbeno sodišče sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti v ponovno odločanje zemljiškoknjižni sodnici (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).