Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Pritožnik lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.
II.Dedič Dean Pestator sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
1.Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo, katero premoženje sodi v zapuščino, v točki II izreka je na podlagi lastnoročne oporoke z dne 11.2.2007 odločilo, da je edini dedič zap. sin A. A. z deležem do 5/6 celotne zapuščine, nujni dedič pa je zap. sin B. B. z nujnim dednim deležem do 1/6 celotne zapuščine (točka III izreka). V točki IV izreka je povzelo dedni dogovor in sodno poravnavo, ki sta ju sklenila oba dediča v zvezi z izplačilom na račun nujnega dednega deleža pritožnika.
2.Zoper ta sklep se je pritožil nujni dedič B. B. Navaja, da sumi, da sta njegov polbrat in polbratova mati skrila premoženje na način, da sta z denarnimi sredstvi očeta na svoje ime kupovala delnice in točke skladov. Sodišče je zaprosil, da preveri na KDD, ali se obdobje nakupa delnic in točk skladov polbrata in njegove matere ujema z obdobjem dviga denarnih sredstev iz očetovega računa pri Banki X. in Banki Y. V primeru, da se obdobja ujemajo, mu pripada šestina od sredstev, ki jih je oče imel na računu in so se porabila za nakup delnic in točk skladov. Skupna vsota spornih dvigov denarnih sredstev znaša 137.000,00 EUR.
3.Dedič A. A. je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Dedič B. B. je trditve, ki jih podaja v pritožbi, podal že v postopku na prvi stopnji. Te trditve so bile med dediči sporne, vendar pa je na naroku dne 9.11.2022 med dedičema prišlo do sklenitve dednega dogovora. S tem je nastalo obligacijsko razmerje, pogodba civilnega prava, ki je lahko predmet izpodbijanja v pravdnem postopku, v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju pa pritožnik njegove razveljavitve ne more doseči. V skladu s 3. odstavkom 214. člena Zakona o o dedovanju (ZD) zapuščinsko sodišče dedni dogovor sicer navede v sklepu o dedovanju, ki je sodna odločba, vendar dedni dogovor zaradi te okoliščine ne izgubi svoje pravne narave (sodne poravnave). Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, torej ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Pritožnik lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči. Zapuščina je premoženje (celota premoženjskih pravic in obveznosti), ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Pritožnik ne trdi, da sporni denarni zneski sodijo v zapuščino, saj navaja, da so bili dvigi opravljeni s strani zapustnika že davno pred njegovo smrtjo v letu 2010. Zato je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko teh sredstev ni navedlo kot del zapuščine.
6.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo dediča B. B. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 163. členom ZD).
7.Odločitev o stroških odgovora na pritožbo temelji na določbi 1. odst. 174. člena ZD.
Zveza:
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 214, 214/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 306, 306/1, 392, 392/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.