Jedro

Zahtevek za vrnitev daril je v zapuščinskem postopku mogoče uveljaviti le, če so med strankami zapuščinskega postopka dejstva nesporna oziroma so sporna le pravna vprašanja. Zoper osebe, ki ne spadajo v krog oseb iz 175. člena ZD (stranke zapuščinskega postopka), dediči v zapuščinskem postopku torej ne morejo uperiti zahtevka za vrnitev daril, s katerim zahtevajo povečanje obsega zapustnikovega premoženja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v 2. odstavku 1. točke pod II izreka in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa ugotovilo, da znaša zapustnikovo premoženje 1/10 nepremičnin, pripisanih k vl.štev.

xx, k.o. K. ter nadalje odločilo, da se za dediča na podlagi zakona razglasita zapustnikova vdova F. B. in zapustnikov sin B. B., vsak do 1/2 zapuščine. Nadalje je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti vknjižena v zemljiški knjigi lastninska pravica do 1/10 nepremičnin pripisanih k vl.štev. xx, k.o. K.. Zahtevek za vrnitev darila in sicer 1/10 nepremičnin pri vl.štev. xy, k.o. K. ter v enakem deležu pri vl.štev. yy in xz, k.o. Kk., ki sta ga dediča vložila zoper dedinji po M. B., je sodišče zavrnilo ter zapustnikova dediča napotila na pravdo na vložitev tožbe zoper navedeni dedinji po M. B. za ugotovitev, da v zapuščino spada še 1/10 navedenih spornih nepremičnin.

Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo oba dediča. Poudarjata, da sodišče ni upoštevalo na naroku z dne 9.9.2004 na zapisnik dane izjave F. B., da svoj dedni delež odstopi B. B.. Sodišče ne navede zakaj ni odločilo skladno z izjavo dedinje F. B.. Tudi odločitev o zastaranju zahtevka za vrnitev daril je nepravilna. Ob smrti zapustnika je bila ta zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Darilna pogodba iz leta 1973 je bila vknjižena šele v letu 1989, to je 16 let kasneje in 8 let po smrti zapustnika. Predlagata, da se postopek dopolni. Če je bil sklep o vknjižbi darilne pogodbe v letu 1989 vročen zapustniku na naslov K., kot je v sklepu navedeno, je potrebno vpogledati, kdo je podpisal povratnico namesto pokojnega oziroma je bilo sodno pisanje sodišču vrnjeno z obvestilom, da je naslovnik umrl in je bilo sodišču znano dejstvo smrti. Dediča zato predlagata, da se napadeni sklep razveljavi in postopek dopolni.

Pritožba je delno utemeljena.

Iz nespornih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta dedinji po pokojnem M. B. v zemljiški knjigi vknjiženi kot lastnici spornih nepremičnin, med dediči pa je predvsem sporno dejstvo, kdaj se je lastninska pravica vknjižila na pokojnega zapustnika - ali pred ali po njegovi smrti. Vendar pa dediča po pokojnem zapustniku - Ff. B. ne moreta v tem postopku uveljaviti večjega obsega zapustnikovega premoženja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Zahtevek za vrnitev daril, kakršen je predmetni, je namreč mogoče v zapuščinskem postopku uveljaviti le, če so med strankami zapuščinskega postopka nesporna dejstva oziroma med njimi sporna zgolj pravna vprašanja (člen 210 ZD). Za stranke zapuščinskega postopka pa se glede na določbo 175. člena ZD štejejo le dediči, volilojemniki ter tiste osebe, ki uveljavljajo pravice iz zapuščine.

V nobeno od omenjenih kategorij udeležencev pa ni mogoče uvrstiti dedinji po pokojnem M. B., ki sta torej tretji osebi, zoper kateri sta dediča uperila svoj zahtevek za vrnitev darila. Ne gre torej za spor med strankami zapuščinskega postopka. Pri tem pa pritožbeno sodišče celo ugotavlja, da dediča sploh ne uveljavljata zahtevka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, kot bi se dalo razbrati iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se sklicuje tudi na določbo 41. člena ZD (ki ureja zastaranje tožbe za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža), temveč vsebinsko oziroma smiselno izpodbijata vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime pokojnega M. B. oziroma sedaj njegovih dedinj, s čemer poskušata doseči povečanje obsega zapustnikovega premoženja na račun tretjih oseb - sedanjih lastnikov spornega premoženja. Za takšen zahtevek pa sploh ni predviden zapuščinski postopek in bi moralo zapuščinsko sodišče zahtevek za vrnitev daril celo zavreči kot nedovoljen. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ob povedanem sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izdati sklepa o napotitvi dedičev na pravdo. Takšen sklep bi moralo izdati le, če bi šlo za spor med strankami zapuščinskega postopka (primerjaj določbe 210. člena do

212. člena ZD).

Ker sodišče druge stopnje v obravnavanem delu, ki se nanaša na odločitev o ugotovitvi obsega zapustnikovega premoženja (1. točka pod I prvostopnega izreka) ter o zavrnitvi zahtevka za vrnitev darila in napotitvi dedičev na pravdo (2. in 3. točka pod II izreka prvostopnega sklepa), ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem zavrniti pritožbo v tem delu in potrditi v tem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s

353. členom in 366. členom ZPP ter 163. členom ZD).

Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je dedinja F. B. svoj dedni delež odstopila dediču B. B. (primerjaj njeno izjavo, podano na zapisnik na naroku dne 9.9.2004, na katero utemeljeno opozarjata pritožnika). Ker ni bila upoštevana navedena dedna izjava dedinje, je bilo dejansko stanje, ki je pravno odločilno za pravilno odločitev v zadevi glede vprašanja, kdo od dedičev pridobi zapustnikovo premoženje (odločitev vsebovana v drugem odstavku 1. točke pod II izreka prvostopnega sklepa), zmotno in nepopolno ugotovljeno. To pa je terjalo ugoditev pritožbi, kolikor izpodbija odločitev o vknjižbi lastninske pravice na zapustnikovih nepremičninah na oba dediča, razveljavitev tega dela sklepa in vrnitev zadeve v tem delu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 163. členom ZD).