Jedro

Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožnika za subvencioniranje naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah v Občini Domžale za leto 2012 (po shemi „de minimis“). Za presojo skladnosti v vlogi označenega namena naložbe z namenom subvencioniranja sta pomembna tako vrsta prodaje kot tudi vrsta proizvodov. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 in Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale skladiščenja ne izključujeta, če je namenjeno izključno skladiščenju kmetijskih pridelkov, ki jih vlagatelj prodaja neposredno končnemu potrošniku. Navedbo o "shranjevanju" iz tožnikove vloge je tako treba presoditi glede na namen naložbe, označene v vlogi. Kmetijski proizvodi pa so opredeljeni v prvi alinee 4. člena Pravilnika. V tej zvezi sodišče ne vidi razloga za stališče, po katerem glede na Prilogo I pogodbe ES seno in bale sena mednje ne sodijo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Občine Domžale, Oddelka za finance in gospodarstvo, št. 330-23/12-32 z dne 2. 8. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožeče stranke na Javni razpis za subvencioniranje naložb v Kmetijska gospodarstva v Občini Domžale za leto 2012 (v nadaljevanju Javni razpis) za subvencioniranje naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah, ker po Javnem razpisu in 11. členu Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale (v nadaljevanju Pravilnik) gradnja senika ni upravičen strošek v okviru ukrepa „naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanja storitev in trženja na kmetijah“ .

Župan občine Domžale je z odločbo št. 330-23/2012 z dne 12. 9. 2012 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil, vendar iz drugih razlogov. Ugotavlja namreč, da je tožnik v vlogi kot vrsto namena, na katerega se naložba nanaša, navedel neposredno prodajo proizvodov kmetije, v vlogi in pritožbi pa, da bo prodajal les, seno in bale. Izpodbijani sklep je zato utemeljen v 4. členu Pravilnika, ki opredeljuje „kmetijske proizvode“ kot tiste iz seznama v Prilogi I pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87. Predmet sofinanciranja so naložbe za namen neposredne prodaje kmetijskih proizvodov kmetije, med katere les, seno in bale sena po Prilogi I pogodbe ES ne sodijo.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja, saj meni, da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev subvencije za gradnjo toplarja v okviru obravnavanega razpisa. Po I. točki 11. člena Pravilnika je namen podpore v posodobitvi in modernizaciji že obstoječe dejavnosti, pri čemer v primeru predelave in neposredne prodaje registracija dopolnilne dejavnosti ni potrebna. Med vrstami namenov sta izrecno navedena predelava kmetijskih proizvodov in neposredna prodaja kmetijskih proizvodov kmetije. Tožnik ima status kmeta in se ukvarja s kmetijstvom na ravninski poljedeljsko-gozdarski kmetiji. Zaradi nedavnega povečanja kmetijskih in gozdnih površin in s tem povečane prodaje lesa, sena in bal sena, je bil prisiljen postaviti kozolec toplar, ki ga bo uporabljal za shranjevanje proizvodov. Potrebo po postavitvi kozolca je po ogledu potrdila tudi svetovalna služba kmetijsko gozdarskega zavoda in podala pozitivno mnenje za investicijo na kmetiji in pridobitev občinskih sredstev za investicije na kmetiji. Da je razlog zavrnitve, ki ga navaja organ prve stopnje, napačen in nepopoln, je ugotovila že tožena stranka. Nepravilen pa je tudi razlog, s katerim zavrnitev vloge utemelji pritožbeni organ. Seno in bale sena namreč spadajo med proizvode, ki jih Pravilnik zahteva za izpolnitev pogoja za sofinanciranje. Drugače kot trdi tožena stranka, so proizvodi slama in krma našteti v Prilogi I k Pogodbama. Splošno znano je, da je seno vrsta krme, da se uporablja za prehrano živali in se med drugim spravlja v kopice in bale. To potrjuje tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Kolikor bi sodišče ali tožena stranka v to podvomila, tožnik predlaga postavitev sodnega izvedenca kmetijske stroke. Na tej podlagi predlaga, da sodišče na podlagi 65. člena ZUS-1 izpodbijani sklep v zvezi z odločbo o pritožbi odpravi in vlogi tožnika za subvencioniranje naložbe ugodi, toženi stranki pa naloži izdajo sklepa o dodelitvi denarnih sredstev tožniku v roku 15 dni. Kolikor bi sodišče presodilo, da pogoji za odločanje po 65. členu ZUS-1 niso podani, podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v zvezi z odločbo o pritožbi odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje na prvi stopnji. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka in stroškov upravnega spora v priglašeni višini, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača očitek kršitve procesnega zakona. Obrazložitev prvostopnega sklepa je sicer skopa, kar pa še ne pomeni, da ni zadostna. Odločitev je utemeljena, ker shranjevanja sena, bal sena in lesa za namene nadaljnje prodaje ni mogoče šteti za dopolnilno dejavnost. Pravilnik je izvedbeni akt na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006, ki je sicer neposredno uporabljiva. Navedena Uredba pa v 4. točki preambule izrecno določa: “ Na podlagi podobnosti med predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov na eni ter nekmetijskih proizvodov na drugi strani naj se ta uredba ob izpolnjevanju določenih pogojev uporablja za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Niti dejavnosti na kmetiji, ki so potrebne za pripravo proizvoda za prvo prodajo, kot so žetev, spravilo in mlatenje žit, pakiranje jajc itd., niti prva prodaja prodajnim posrednikom ali predelovalcem se v tem primeru ne bi smela šteti za predelavo ali trženje.“ Do pomoči na tej podlagi niso upravičene tiste dejavnosti, ki so potrebne za prvo prodajo. Mednje pa ob jasno zavzetem pravnem standardu, ki je naveden po podobnosti (spravilo), tudi ne šteje shranjevanje lesa, sena in senenih bal. Odobritev pomoči v nasprotju z dopustnim namenom bi pomenila nedopustno državno pomoč.

Tožena stranka je v obrazložitvi izrecno navedla, da lesa, sena in bal sena ni v Prilogi I in se zato vloga zavrne. Odločitev je utemeljila tudi z ugotovitvijo, da tožnik ne izpolnjuje pogoja glede namena podpore, kar je ugotovil tudi organ prve stopnje. Tožnik temu nasprotuje in trdi, da seno in bale sena sodijo med priznane kmetijske proizvode po Pravilniku. Navedena tožbena trditev je za odločitev nepomembna. Tožnik namreč ne uveljavlja pomoči iz naslova neposredne kmetijske dejavnosti, ampak pomoč za dopolnilno dejavnost, to je za pomoč za izgradnjo objekta za shranjevanje sena, bal sena in lesa, kar pa ni dopolnilna dejavnost, ki bi lahko bila predmet sofinanciranja. Zato je treba vlogo zavrniti zaradi neizpolnjenosti vsebinskih pogojev za pomoč tudi, če je trditev glede dopustnosti proizvodov pravilna. Iz vloge tožnika - B. Osnovni podatki o naložbi - je razvidno, da je pri opisu naložbe zapisal: “Postavitev lesenega objekta, toplar, strojna lopa, skladišče v izmeri 134 m2, ki bo služil za shranjevanje lesa, sena in kmetijskih strojev.“ Iz opisa naložbe je razvidno, da gre po vsebini za namene, ki so opredeljeni v 1. točki 8. člena Pravilnika – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, in sicer za strošek gradnje ali adaptacije hlevov in ureditev izpustov ter stroški nakupa materiala, v okviru katerega se kot upravičen strošek šteje tudi strošek nakupa materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa, ne pa za namene, katerim je namenjena pomoč de minimis. Da se je tega tožnik zavedal, izhaja iz okoliščine, da je najprej zaprosil z vsebinsko identičnim zahtevkom za pomoč v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, ki pa mu je bil zavrnjen zaradi neizpolnjevanja drugih pogojev, potem pa je z vsebinsko identičnim zahtevkom (enak opis naložbe) zahteval pomoč de minimis. Namen vloge za pomoč zaradi povečanja obsega pridelave sena in lesa, ki ga tožnik navaja tudi v tožbi, pa je v nasprotju z namenom pomoči de minimis. Na tej podlagi tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi ugotavlja, da tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja popolnoma novo, tretjo pravno argumentacijo za zavrnitev vloge. Tudi z njo se ne strinja, saj je z vidika pravne varnosti sprenevedanje tožene stranke nesprejemljivo. Tožnik je zadostil vsem pogojem iz Javnega razpisa in Pravilnika in temu primerno navedel vse podatke, potrebne za odločitev. Vloga je bila natisnjena kot standardiziran obrazec, izdan s strani tožene stranke, na katerem je bilo treba izpolniti in vnesti le podatke, ki jih je izrecno zahtevala. Pomanjkljiv formular ne more iti v škodo tožnika. Skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa bi moral biti tožnik najmanj pozvan k dopolnitvi vloge, kolikor bi moral svoje navedbe dopolniti ali posredovati dodatne podatke. Odgovor na tožbo pa je tudi vsebinsko napačen. Da seno in bale sena predstavljajo kmetijske proizvode, je tožeča stranka utemeljila že v tožbi. Navedene kmetijske proizvode bo v skladu z II. točko 11. člena Pravilnika pridelovala in skladiščila, vse z namenom neposredne prodaje in ne z namenom zgolj skladiščenja zaradi prodaje posrednikom ali nadaljnje predelave, kot nepravilno nakazuje tožena stranka. Bistveno za odločitev je, da je vloga tožnika pravočasna in popolna. Dejstvo, da je tožnik prvotno vlogo kot prava neuka stranka vložil napačno, pa na odločitev ne more imeti vpliva.

Tožena stranka pripravljalni vlogi navaja, da za dopolnjevanje vloge ni pravne podlage. Vloga ni bila nepopolna, opis naložbe pa tudi ni bil nerazumljiv. Tožnikova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnitve materialnih pogojev za dodelitev subvencije in ne zaradi njene nepopolnosti ali nerazumljivosti. Pri navedbah tožeče stranke o namenu naložbe gre po mnenju tožene stranke za prilagajanje navedb potrebam postopka. Očitek o spremembi pravne argumentacije tožena stranka sprejme na znanje, meni pa, da slednje ne vpliva na odločitev na način, da bi morala biti odločba vsebinsko (meritorno) drugačna.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni spora o vsebini vloge tožnika za subvencioniranje naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah v Občini Domžale za leto 2012 (po shemi „de minimis“). Tako ni spora o tem, da je tožnik v okviru osnovnih podatkov o naložbi pod točko 3 – Kratek opis naložbe vpisal: „ Postavitev lesenega objekta, toplar, strojna lopa, skladišče v izmeri 134 m2, ki bo služil za shranjevanje lesa, sena in kmetijskih strojev“, pod točko 4 pa kot vrsto namena označil „b) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov kmetije“.

Po presoji pritožbenega organa pomanjkljive in napačne razloge izpodbijanega sklepa, ki narekujejo zavrnitev vloge, pritožbeni organ v celoti nadomesti v obrazložitvi odločbe o zavrnitvi pritožbe z drugimi in izčrpnejšimi razlogi. Razlogi, s katerimi tožena stranka utemeljuje pravilnost izpodbijane odločitve v upravnem sporu, so novi. Z njimi v upravnem sporu izpodbijanega akta ni dopustno dopolnjevati. Sodišče se ne strinja s stališčem tožene stranke, da je izpodbijana odločitev zadostno utemeljena že z ugotovitvijo, da tožnik ne izpolnjuje pogoja glede namena podpore. Gre namreč za presojo, ki mora biti ustrezno obrazložena tako v pravnem kot tudi v dejanskem pogledu.

Sicer pa sta za presojo skladnosti v vlogi označenega namena naložbe z namenom subvencioniranja, ki izhaja iz Uredbe, Pravilnika in Javnega razpisa po presoji sodišča važna tako vrsta prodaje kot tudi vrsta proizvodov. Uredba in 3. alinea 4. člena Pravilnika po presoji sodišča skladiščenja ne izključujeta, če je namenjeno izključno skladiščenju kmetijskih pridelkov, ki jih vlagatelj prodaja neposredno končnemu potrošniku. Navedbo o "shranjevanju" iz tožnikove vloge je treba torej presoditi glede na namen naložbe, označene v vlogi. Kmetijski proizvodi so opredeljeni v prvi alinee 4. člena Pravilnika. V tej zvezi pa sodišče ne vidi razloga za stališče, po katerem glede na Prilogo I pogodbe ES seno in bale sena mednje ne sodijo.

Ker se tožena stranka do navedenih ključnih vprašanj v razlogih izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi ustrezno ne opredeli, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča v zadevi ponovno odloči. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Ker je sodišče že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (59. člen ZUS-1).