Jedro

Ni res, da v zdravniškem potrdilu, ki je javna listina, in se tako domneva, da je v njem zapisano tudi resnično, ni dovolj specificirano obolenje pooblaščenca tožeče stranke na dan prvega naroka za glavno obravnavo. Na podlagi teh informacij bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je izkazan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, še zlasti upoštevaje, da je pooblaščenec zbolel na dan naroka za glavno obravnavo in zato razumljivo ni mogel zagotoviti niti prisotnosti substituta.

Ni res, da bi moral pooblaščenec, če že ni prvič po telefonu uspel priklicati pisarno sodišča, poskušati večkrat ali pa uporabiti druga komunikacijska sredstva. Sodna praksa in procesna teorija sta do takšne oblike izkazovanja oziroma sporočanja upravičenih razlogov, ko gre za nenadno bolezen, zavzeli odklonilno stališče. Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje narokov brez izkazanih upravičenih razlogov ne bi smelo priti v poštev. Okoliščina, da stranka (ali pooblaščenec) ni telefonirala na sodišče, ne gre vključevati v presojo „neodvrnljivosti“ zamude.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter se sodba na podlagi odpovedi Okrožnega sodišča v Celju P 258/2007 z dne 28.10.2008 razveljavi.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu ugodi ali pa sklep razveljavi. Poudarja, da njen pooblaščenec ni prejel vabila z dne 5.9.2008. Priloženo dostavlja dopolnjeno zdravniško potrdilo lečečega zdravnika, ki konkretizira akutno virusno obolenje pooblaščenca.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila pristojnost za odločanje v tej zadevi s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. štev. Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009, prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopnim sodiščem, da v zdravniškem potrdilu z dne 6.11.2008, ki je javna listina, in se tako domneva, da je v njem zapisano tudi resnično, ni dovolj specificirano obolenje pooblaščenca tožeče stranke na dan prvega naroka za glavno obravnavo. V njem je namreč zapisana dovolj opredeljena diagnoza – akutno virusno obolenje ter zaključek zdravnice, da se zato pooblaščenec tega dne ni bil sposoben udeležiti obravnave. Na podlagi teh informacij bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je izkazan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, še zlasti upoštevaje, da je pooblaščenec zbolel na dan naroka za glavno obravnavo in da zato razumljivo ni mogel zagotoviti niti prisotnosti substituta, kot poudarja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za tudi v ustaljeni sodni praksi sicer izjemoma upravičen razlog za zamudo naroka za glavno obravnavo, ko gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen strankinega pooblaščenca oz. odvetnika (1). Ugotovitev prvostopnega sodišča, da naj bi bil v omenjenem zdravniškem potrdilu naveden zgolj posplošen zapis zdravnice, da se pooblaščenec ni mogel zaradi bolezni udeležiti obravnave, pa je celo v nasprotju z vsebino zapisa, ko je vendarle zapisana vrsta obolenja in pooblaščenčeva nezmožnost za delo tisti dan. Sodišče prve stopnje nadalje tudi nima prav, ko se sklicuje na to, da bi moral pooblaščenec, če že ni prvič po telefonu uspel priklicati pisarno sodišča, poskušati večkrat ali pa uporabiti druga komunikacijska sredstva. Sodna praksa in procesna teorija sta do takšne oblike izkazovanja oziroma sporočanja upravičenih razlogov, ko gre za nenadno bolezen, zavzeli odklonilno stališče. Treba je namreč upoštevati, da telefonsko sporočilo na sodišče (enako lahko velja za sporočilo po e-mailu ali faxu) ne bi smelo utemeljiti preložitve naroka. Preložitev naroka je namreč izjema (glej 115. člen ZPP), ki jo je treba presojati strogo in prelaganje narokov brez izkazanih upravičenih razlogov ne bi smelo priti v poštev. Okoliščina, da stranka (ali pooblaščenec) ni telefonirala na sodišče, torej ne gre vključevati v presojo „neodvrnljivosti“ zamude. Da pa je kot v konkretnem primeru, kot trdi pooblaščenec, vendarle vsaj poskušal vzpostaviti tudi stik s sodiščem, da bi sporočil neodvrnljivost in nepreprečljivost zamude, pa je treba to šteti v njegovo korist z vidika kasnejših dokazovanj resničnosti njegovih navedb. Končno tudi poudarjanje, da bi lahko z obvestilom pooblaščenec zagotovil navzočnost same stranke na naroku, ki bi obvestila sodišče o razlogih za neudeležbo njenega pooblaščenca, ni utemeljeno, saj ima stranka pravico, da se naroka vendarle udeleži njen – strokovno usposobljeni pooblaščenec (prvi odstavek 86. člena ZPP). Očitno pa sodišče prve stopnje ne dvomi, da je pooblaščenec vendarle poskušal vzpostaviti tudi telefonski stik, da bi obvestil sodišče o svoji nenadni bolezni (2). Dopolnilno potrdilo zdravnice z dne 19.12.2008, priloženo pritožbi (A32 v spisu) pa dodatno potrjuje, da tisti dan pooblaščenec upoštevaje svoje zdravstveno stanje (zelo visoka temperatura) ni bil sposoben ne le udeležiti se obravnave temveč tudi ne zagotoviti ustreznega obveščanja sodišča in svoje stranke. Nanizana nesporna dejstva in predložena listinska dokaza torej dokazujeta upravičen razlog za zamudo naroka.

Ker prvostopno sodišče predlogu ni ugodilo, je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 116. člena ZPP, saj je ocena, da zdravniško potrdilo ne izkazuje opravičenega razloga za zamudo naroka za glavno obravnavo, napačna, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep pa spremeniti tako, da je ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavilo sodbo na podlagi odpovedi. (prvi odstavek 354. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče se ni ukvarjalo z drugimi pritožbenimi očitki (zatrjevanjem, da drugega vabila z ustreznim poukom o posledicah zaostanka po določbah ZPP-D pooblaščenec tožeče stranke ni prejel), saj je bilo potrebno pritožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov.

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno razpisati narok za glavno obravnavo.

(1) Glej na primer v sodni praksi: Sklep US RS Up 184/98 z dne 2.2.1999 in Sklep VS RS II Ips 167/97 z dne 25.3.1998; objavljeno v računalniški bazi: USTA in SOVS.

(2) Ta del razlogov povzet iz dr. Lojze Ude in ostali: „Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga (1. - 150. člen)“, Založba Uradni list , GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 481; v tem delu avtor komentarja. dr. Aleš Galič. Glej tudi tam citirano odločbo – Sklep VS RS III Ips 1/2002 z dne 31. 1.2002.