Jedro

Ker gre v obravnavani zadevi za spor o državljanstvu, to pa ni spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik dne 12.5.2008 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da gre v obravnavani zadevi za ugotavljanje državljanstva, ki je predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, od rešitve tega vprašanja pa je odvisno vračilo zaplenjenega premoženja, katerega vrednost presega vrednost iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07- sklep US), ter da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 16.5.2006, ki je postala dokončna z odločbo tožene stranke z dne 3.7.2007. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ ugotovil, da se X.Y. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko, ter da se od 25.6.1991 do svoje smrti, dne 11. 12. 1996, ni štela za državljanko Republike Slovenije.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Revident se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavani zadevi za spor o državljanstvu, to pa ni spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.

Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice. Revident bi moral namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Šele če bi revident navedel in izkazal konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanj zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice. Ker revident zgolj z navedbo, da ima odločitev zanj zelo hude posledice, niti s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga posledično lahko uveljavljal v denacionalizacijskem postopku, tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.