Jedro

Predlagano začasno odredbo mora sodišče obravnavati kot celoto – presoditi pri tem terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, s katerim naj bi se ta namen dosegel, ter ustreznost njihove medsebojne povezave – in odločiti o njeni dopustnosti. Temeljno vodilo pri presoji je prav namen zavarovanja, saj sme sodišče za zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, iz česar obenem logično izhaja, da začasne odredbe, ki namen zavarovanja presega, sodišče ne izda. Breme predlagatelja začasne odredbe torej je, da predlagano začasno odredbo utemelji ne zgolj z vidika terjatve, ki se z njo zavaruje, temveč tudi v luči namena in predlaganega obsega zavarovanja, ki opravičuje njeno izdajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasnih odredb, ki se glasi: „1. Dolžnikoma A. A. in B. B. se prepoveduje odtujiti in obremeniti nepremičnine z ID znaki 000, 001 in 002, ta prepoved pa se pri teh nepremičninah vpiše v zemljiško knjigo.

2. Dolžnikoma A. A. in B. B. se prepoveduje, da bi sklenila prodajno pogodbo ali drugo listino o prenosu lastninske pravice za nepremičnino ID znak: 000, parcela 922/4, k. o. X (ID 0), nepremičnine ID znak 001, parcela 922/6-0, k. o. X (ID 1), in nepremičnine ID znak: 002, parcela 922/7, k. o. X (ID 2), katere posledica bi bila prenos lastninske pravice tako, da bi se na podlagi te listine vknjižila lastninska pravica tretje osebe v okviru zaznamovanega vrstnega reda pri ID pravici 4, ki je bila vpisana na podlagi zemljiškoknjižnega postopka pod Dn 259494/2014, in ki bo vpisana na podlagi zemljiškoknjižnega postopka pod Dn 259494/2014 pri zgoraj navedenih nepremičninah.

3. Dolžnikoma A. A. in B. B. se prepoveduje razpolaganje s pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom oziroma z upravičenjem razpolaganja s pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom, ki sta jo pri nepremičnini ID znak: 000 pridobila v zemljiškoknjižnem postopku s sklepom Dn 234700/2014 in ki jo bosta pri nepremičnini ID znak: 001 in pri nepremičnini ID znak: 002, pridobila na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, ki ga bo izdalo sodišče na podlagi predloga v Dn 259494/2014. 4. Davčni upravi v A. oziroma drugi krajevno pristojni upravi se prepoveduje odmeriti davek na promet nepremičnin oziroma drugi davek pri prodaji nepremičnine ID znak: 000, parcela 922/4, k. o. X (ID 0), nepremičnine ID znak 001, parcela 922/6-0, k. o. X (ID 1), in nepremičnine ID znak: 000, parcela 922/7, k. o. X (ID 2), s katero bi dolžnika odtujila nepremičnine tako, da bi prenesla lastninsko pravico na tretje osebe.

5. Notarju C. C. oziroma drugemu skrbniškemu notarju po opravljeni poizvedbi sodišča, ki je predlagal vknjižbo zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ki je v zemljiški knjigi vknjižena pod ID 4 v Dn postopku 234700/2014 se prepoveduje razpolagati s predmetom notarske hrambe, še posebej s pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom in prepoveduje priložiti svojo izjavo v skladu z 9. odst. 70. čl. ZZK-1 pri vknjižbi lastninske pravice oziroma opraviti kakršnokoli dejanje, s katerim bi omogočil dolžnikoma A. A. in B. B. prenos pravice razpolaganja na upravičenca kot tretjo osebo ali izvedel kakršnakoli dejanja v okviru zaznamovanega vrstnega reda pri nepremičninah ID znak: 000, parcela 922/4, k. o. X (ID 0), nepremičnine ID znak 001, parcela 922/6-0, k. o. X (ID 1), in nepremičnine ID znak: 002, parcela 922/7, k. o. X (ID 2), kjer je zaznamba že vpisana pod ID 4 na podlagi Dn postopka 234700/2014 in ki bo vpisana na podlagi Dn postopka 259494/2014. 6. V primeru kršitve obveznosti pod točko 2, 3, 4 in 5 se dolžnikom oziroma dolžnikovim dolžnikom naloži plačilo denarne kazni, vsakemu po 10.000,00 EUR.

7. Upnik je dolžan v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o izdaji začasne odredbe vložiti tožbo zoper oba dolžnika zaradi izročitve zemljiškoknjižnega dovoljenja in ugotovitve izpolnitve prodajne pogodbe ter podredno zaradi plačila zneska 141.539,37 EUR.

8. Ta začasna odredba velja še 30 dni od pravnomočnosti odločbe v pravdnem postopku, ki ga bo upnik sprožil v skladu z 2. odst. 277. čl. ZIZ.

9. Vpis zaznambe prepovedi razpolaganja s pravico razpolaganja v skladu s to začasno odredbo se opravi v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak: 000, k. o. X (ID 0), nepremičnini ID znak 001, parcela 922/6-0, k. o. X (ID 1), in nepremičnini ID znak: 002, parcela 922/7, k. o. X (ID 2).

10. O prepovedi razpolaganja pod točko 5 te začasne odredbe se obvesti skrbniški notar in Notarska zbornica Slovenije in o prepovedi pod točko 4 se obvesti krajevno pristojna davčna uprava.“ (I. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Sodišče prve stopnje je sklenilo še, da upnik sam nosi svoje stroške predloga (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper sklep vlaga upnik po svoji pooblaščenki pritožbo, ga izpodbija v celoti ter višjemu sodišču predlaga, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, oziroma naj zaradi nujnosti postopka zavarovanja o zadevi samo odloči in odmeri priglašene stroške pritožnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izdajo začasnih odredb za zavarovanje nedenarne in denarne terjatve zavrnilo z utemeljitvijo, da upnik ni verjetno izkazal ne svoje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (prvi odstavek 272. člena ZIZ) ne višine svoje denarne terjatve (prvi odstavek 270. člena ZIZ).

6. Višje sodišče odločitvi o zavrnitvi predloga za izdajo začasnih odredb pritrjuje, vendar iz drugih razlogov, kot jih je zanjo navedlo sodišče prve stopnje.

7. Upnik je v predlogu za izdajo začasnih odredb zatrjeval, da je z dolžnikoma 19. 6. 2012 sklenil prodajno pogodbo v notarskem zapisu SV 2298/12, s katero sta mu dolžnika prodala parceli 922/4 in 922/5 k. o. X, sam pa se je zavezal za plačilo kupnine v višini 130.000,00 EUR, ki naj bi bila poravnana z zgraditvijo in izročitvijo v posest dvojčka na parcelah 922/6 in 922/7 k. o. X, prav tako v lasti dolžnikov, glede česar je bila sklenjena gradbena pogodba. Trdil je, da je obveznost po gradbeni pogodbi izpolnil, zato so bili pogoji za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila za parc. št. 922/4 k. o. X izpolnjeni. Ker dolžnika tega nočeta izpolniti, ima do njiju dve terjatvi: (1.) nedenarno terjatev, ker bo s tožbo zahteval izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo lahko vpisal kot lastnik nepremičnine parc. št. 922/4 k. o. X; ter (2.) podredno denarno terjatev, ki jo bo zahteval s tožbo kot podredni zahtevek za plačilo 141.539,37 EUR za izgradnjo dvojčka. Za zavarovanje svojih terjatev je predlagal izdajo začasnih odredb, razvidnih iz 1. točke obrazložitve tega sklepa.

8. Višje sodišče uvodoma opozarja, da prepoved oziroma omejitev dolžnikovega razpolaganja z njegovim premoženjem za dolžnika predstavlja poseg v njegovo lastninsko pravico, ki pa je dopusten le, če pretehta upnikova pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave). Da obstoji potreba po zavarovanju upnikovega interesa, da bo njegova terjatev poplačana, s posegom v lastninsko pravico dolžnika, mora zatrjevati in izkazati upnik.

9. Zavarovanje je lahko odrejeno le v okviru tistega, kar je predlagatelj predlagal.(1) Predlagano začasno odredbo mora sodišče obravnavati kot celoto – presoditi pri tem terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, s katerim naj bi se ta namen dosegel, ter ustreznost njihove medsebojne povezave – in odločiti o njeni dopustnosti. Temeljno vodilo pri presoji je prav namen zavarovanja, saj sme sodišče za zavarovanje denarne (271. člen ZIZ) oziroma nedenarne (273. člen ZIZ) terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, iz česar obenem logično izhaja, da začasne odredbe, ki namen zavarovanja presega, sodišče ne izda.(2) Breme predlagatelja začasne odredbe – upnika – torej je, da predlagano začasno odredbo utemelji ne zgolj z vidika terjatve, ki se z njo zavaruje, temveč tudi v luči namena in predlaganega obsega zavarovanja, ki opravičuje njeno izdajo.

10. Namen zavarovanja nedenarne terjatve na izročitev zemljiškoknjižnega dovolila je, da se omogoči kasnejša izvršba (primerjaj, 238. člen ZIZ) in upnikova pridobitev lastninske pravice, v obravnavanem primeru na nepremičnini parc. št. 922/4, k. o. X. Taka terjatev lahko torej meri na zgolj to nepremičnino (prva točka prvega odstavka 273. člena ZIZ), ne pa tudi na nepremičnini parc. št. 922/6 in parc. št. 922/7, obe k. o. X, ki tudi po navedbah upnika služita zavarovanju zgolj denarne terjatve. Namen slednjega je omogočiti kasnejšo izvršbo in poplačilo upnikove denarne terjatve. Upoštevajoč, da upnik trdi, da bo zoper dolžnika denarno terjatev uveljavljal zgolj kot podredni tožbeni zahtevek in ki mu bo torej lahko ugodeno le, če se bo izkazalo, da njegov zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni utemeljen (tretji odstavek 182. člena ZPP),(3) bi moral upnik v obravnavanem primeru po presoji višjega sodišča v predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti, zakaj je zgolj v takem – in ne morda manjšem – obsegu zavarovanja (ki meri na tri nepremičnine dolžnikov) mogoče doseči zasledovani namen zavarovanja njegovih denarne in nedenarne terjatve. Upnik takih trditev niti ni podal in tako predlaganega obsega zavarovanja ni uspel utemeljiti. Ker obenem ni naloga sodišča, da iz (obširnega) predloga za izdajo začasnih odredb izlušči njegove potrebne elemente in sámo posega v predlagani obseg zavarovanja, se odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasnih odredb s predlagano vsebino v celoti zavrnilo, tako izkaže za pravilno.

11. Glede na razloge višjega sodišča in glede na sprejeto odločitev pritožbene navedbe, ki merijo v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava glede verjetnosti upnikove terjatve, ter v zvezi s tem zatrjevane kršitve določb postopka, za preizkus izpodbijanega sklepa niso odločilne, saj bi sodišče prve stopnje po presoji višjega sodišča predlog za izdajo začasnih odredb zavrnilo že iz zgoraj navedenih razlogov. Višje sodišče zato na upnikove pritožbene navedbe ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na pravilnost odločitve o predlogu za izdajo začasnih odredb se za pravilno izkaže tudi odločitev o stroških predloga, ki je skladna z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ.

13. Upoštevajoč navedeno je višje sodišče pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Tako, Šipec, M., Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 235. Izrek začasne odredbe tako lahko odstopa od predloga le v ozkih okvirih popravkov pisnih ali slovničnih napak in morebitne odprave vsebinsko nepomembnih podatkov.

Op. št. (2): Prav tam, str. 108. Op. št. (3): Upoštevajoč navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe bi zavrnitev tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila imela za posledico, da bi dolžnika ostala zemljiškoknjižna lastnika nepremičnine 922/4, k. o. X.