Jedro

Sodišče zavrne predlog za ureditveno začasno odredbo, če upnik ne trdi, da je mogoča odprava njenih posledic (t. i. pogoj reverzibilnosti).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje stopnje potrdi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1.Tožnik je zoper tožence vložil tožbo. Z njo je zahteval: (i) naj opustijo vsakršno vznemirjanje in poseganje v njegovo lastninsko pravico na nepremičninah iz k. o. ...1 parc. št. 930, 933/2 in 945, še posebej naj opustijo posege v svoje nepremičnine parc. št. 911, 938/2, 938/5, 938/6, 941 in 1648, zlasti z nadaljnjim odstranjevanjem zemljine, vse na način in v obsegu, da ne bo prihajalo do razpokanja, posedanja, premikanja zemljine in plazenja tožnikovih nepremičnin; (ii) naj opustijo vsakršno vznemirjanje in poseganje v njegovo lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 907, še posebej naj opustijo vsakršno poseganje v parc. št. 1649/1, zlasti z nadaljnjim nasipavanjem materiala, vse na način in v obsegu, da bo tožnik lahko nemoteno dostopal do svoje prej navedene nepremičnine; (iii) naj se toženci vzdržijo in naj se jim prepove vsakršno vznemirjanje tožnikove lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 907, 930, 933/2 in 945 s prej opisanimi ravnanji in njim podobnimi; (iv) naj za zagotovitev stabilnosti pobočja med nepremičninami tožnika parc. št. 930, 933/2 in 945 ter nepremičninami parc. št. 911, 938/2, 938/5, 938/6, 941 in 1648, na nepremičninah parc. št. 911, 938/2, 938/5, 938/6, 941 in 1648 zgradijo podporni zid oz. v obsegu in na način, kot ga bo ugotovil sodni izvedenec; (v) naj nerazdelno vzpostavijo prejšnje stanje na nepremičnini parc. št. 1649/1, zlasti na način, da odstranijo nasuti material oz. v obsegu in na način, kot ga bo ugotovil sodni izvedenec, tako da bo tožnik lahko nemoteno z vsemi vozili prek te nepremičnine, ki je v naravi cesta, dostopal do svoje nepremičnine parc. št. 907; (iii) povrnitev pravdnih stroškov. Skupaj s tožbo je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe. Takšne, da bi sodišče tožencem pod pretnjo denarne kazni "solidarno prepovedalo vsakršne posege v nepremičnine parc. št. 911, 938/2, 938/5, 938/6, 941 in 1648, zlasti njihovo nadaljnje poglabljanje in izkopavanje terena oz. katero koli drugo aktivno ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja, ki bi pomenilo oz. predstavljalo dodatno nevarnost za posedanje, plazenje, dodatno nestabilnost oz. katerokoli drugo nevarnost za nepremičnine tožnika" parc. št. 930, 933/2 in 945 ter se s tem prepreči nadaljnje nastajanje škode.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Utemeljilo je, da je skladno z ustaljeno sodno prakso eden od pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe, kar zahteva tožnik, tudi t. i. reverzibilnost. Toda tožnik ni niti trdil, da bi bilo položaj, ki bi se z začasno odredbo vzpostavil, po izteku veljavnosti začasne odredbe mogoče povrniti v prejšnje stanje. Dodalo je še, da je pavšalno navrženi tožnikov predlog za zavarovanje denarne terjatve neutemeljen, ker tožnik ne uveljavlja denarne terjatve.

3.Zoper sklep se pritožuje tožnik "iz vseh pritožbenih razlogov". Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in izda začasno odredbo, podrejeno pa, naj ga razveljavi. Pravno napačna se zdi tožniku presoja, da je zahteval regulacijsko začasno odredbo, zaradi te napačne pravne kvalifikacije pa je sodišče uporabilo prestroge pogoje za njeno izdajo, med drugim pogoj reverzibilnosti. Celo zapisal naj bi tožnik v svojem predlogu, da ne zahteva regulacijske začasne odredbe, za katero se zahtevajo bistveno strožji pogoji, marveč "klasično". Zraven tega naj bi sodišče spregledalo, da se s predlagano začasno odredbo tožencem ne nalaga kakšna nereverzibilna storitev, in utemeljuje svoje prepričanje o reverzibilnosti. Narobe naj bi sodišče presojalo primerljivost zahtevkov iz začasne odredbe s tistimi iz tožbe, saj so slednji širši (poleg prepovednega tudi reparacijski). Nazadnje tožnik pojasnjuje, da je izkazal verjetnost plazenja terena in nevarnost težko nadomestljive škode, ker bi mu dodatno plazenje povzročilo zmanjšanje obdelovalnih površin.

4.Druga, tretja, četrta in peta tožena stranka so odgovorile na pritožbo. Predlagajo njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Tožnik je sodišču predlagal začasno odredbo, s katero naj tožencem solidarno prepove vsakršne posege v nepremičnine parc. št. 911, 938/2, 938/5, 938/6, 941 in 1648, last tožencev, zlasti njihovo nadaljnje poglabljanje in izkopavanje terena oz. katero koli drugo aktivno ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja, ki bi pomenilo oz. predstavljalo dodatno nevarnost za posedanje, plazenje, dodatno nestabilnost oz. katerokoli drugo nevarnost za konkretno določene nepremičnine tožnika. Na dlani je, da je s tem zahteval vzpostavitev oziroma ureditev stanja: naj se tožencem začasno vzpostavi omejitveni režim pri uživanju njihove lastninske pravice na določenih nepremičninah, tako da določenih ravnanj ne smejo izvrševati. Skladno z načelom, da sodišče po uradni dolžnosti uporabi ustrezno pravo (iura novit curia), je zahtevano pravno varstvo pravilno opredelilo kot zahtevo za izdajo ureditvene (=regulacijske) začasne odredbe.

7.Prav in v skladu z enotno in ustaljeno sodno prakso je potem sodišče prve stopnje razložilo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da bi sodišče tožniku omogočilo to izjemno obliko pravnega varstva iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju2 (ZIZ).3 Da je eden od njih tudi zahteva po reverzibilnosti (povratnosti) začasno urejenega razmerja, čeprav v zakonu ni izrecno ubesedena, drži, in s tem niti tožnik ne polemizira. Paziti je torej treba pri tehtanju pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe na to, ali lahko tožena stranka, če v pravdi nazadnje uspe, doseže odpravo posledic začasno urejenega razmerja (ko gre za zapovedano opustitev, je to možnost poznejše oprave storitve). Pri tem, logično, zadošča, da se predlagana začasna ureditev stanja prekriva že z enim izmed več združenih tožbenih zahtevkov.4 Zatrjevanje (in potem še izkazovanje, če zatrjevano dejstvo ni splošno znano ali priznano), da zahtevana ureditev stanja za toženo stranko ni nepovratna (nereverzibilna), bremeni predlagatelja začasne odredbe.5 Tožnik bremena ni izpolnil. Skladno s 337. členom Zakona o pravdnem postopku6 (ZPP) tega ne more popraviti v pritožbi, kar skuša med vrsticami storiti. Zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna.

8.Pritožbeno sodišče dodaja, da je zavrnitev predloga za začasno zadržanje pravilna še iz drugega, od reverzibilnosti neodvisnega razloga. V skladu z 272. členom ZIZ sodišče izda ureditveno začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, (1) če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstaja ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek) in (2) če za verjetno izkaže, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka) ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka). Trditve o tožniku grozečih posledicah - tudi če bi se izkazale za resnične - ne dosegajo standarda težko nadomestljive škode. Morebitno posedanje in plazenje grozi robu tožnikovega kmetijskega zemljišča, to pa v robnem pasu širine 5 metrov zaradi nestabilnosti, ki so jo povzročili toženci, ni primerno za obdelavo. Teža te domnevne škode - torej zmanjševanje kmetijskih obdelovalnih - površin sama po sebi ni poudarjeno intenzivna, poleg tega je odpravljiva že z ukrepom, ki ga zahteva tožnik s tožbo: vzpostavitvijo podpornega zidu na meji parcel (in potem ustreznim nanosom zemljine).

9.Glede na to in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožba ni utemeljena. Zato jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka je skladno s 151. členom ZPP pridržana za končno odločbo.

-------------------------------

1Vse nepremičnine, navedene v nadaljevanju sklepa, so iz iste k. o., zato sodišče to oznako v nadaljevanju opušča.

2Uradni list RS, št. 51/98 in nasl.

3Stališče sodne prakse o izjemnosti te oblike pravnega varstva, ki se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, korenini v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 in je razčlenjeno v sklepu Vrhovnega sodišča II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008.

4V obravnavanem primeru se predlagana začasna odredba prekriva z enim od več prepovednih in opustitvenih zahtevkov, ne pa tudi z drugimi bodisi enakovrstnimi bodisi drugačnimi (denimo restitucijskim).

5Stališče, da je procesno breme tega pogoja na upniku (tožniku), tudi npr. v 15. točki obrazložitve sklepa VSL I Cpg 638/2021 z dne 14. 12. 2021.

6Uradni list RS, št. 37/07 - ur. p. b. in nasl.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.